Situacija

 

Novice iz Ukrajine za Slovence

22. januar – Dan Združitve Ukrajine

četrtek, januar 22, 2015, 10:04

Dvajseto stoletje nam je zapustilo veliko dediščine iz preteklosti, ki ima tudi v sedanjosti  svojo vrednost i ne izgublja na aktualnosti in na pomenu. Gre predvsem za uresničitve, ki so skoncentrirane v zgodovinskem pričevanju in boju Ukrajincev za svobodo, neodvisnost in državnost. Takšen primer je 22. januar 1919 – dan uveljavitve Akta združitve Ukrajinske Narodne Republike in Zahodno-Ukrajinske Narodne Republike. Pomen tega datuma je v tem, da ga bo za vedno zapisan v zgodovino Ukrajine, kot velik državni praznik – Dan Združitve.


Vir:http://www.cdvr.org.ua/

 Tega zimskega dneva je bila v veličastnemu mestu Kijevu, po zvokih zvonov v cerkvi Svete Sofije, sprejeta odločitev o združitvi dveh razdeljenih, zaradi zgodovinskih dejstev, vej ukrajinskega naroda. V Univerzalu Direktorata UNR so poudarjali: “Uresničile so se stoletne sanje, s katerimi smo živeli in za katere so umirali najboljši sinovi Ukrajine. Od tega časa je ena in edina neodvisna Ukrajinska Narodna Republika”.

 Tako so se, glede na stoletne  želje Ukrajincev, z veliko podporo obeh delov Ukrajine uresničene sanje. Upoštevajoč objektivne zgodovinske, politične, duhovne in pravne aspekte tega dolgega in dolečega procesa je nastala ena celovita združena Ukrajinska država.

Ko je ocenjeval ta pomemben dogodek  znani ukrajinski politični delavec in publicist Sergij Jefremov je napisal: »Tega dne je uresničen in dogovorjen akt zedinjenja dveh do zdaj ločenih delov Ukrajine. Razdrobljeno in skozi stoletja prepolovljeno narodno telo je sprejelo odločilen akt združitve. Glavni razlog ni duhovna oblika, ker na ta način smo bili Ukrajinci že zdavnaj združeni, zdaj gre za politično obliko«./

https://www.google.si/

 S tem v zvezi je razvidno, da do tedaj ukrajinskemu narodu uspelo ni izkoristiti zgodovinske priložnosti.

V preteklih časih, ki so bili zelo zapleteni povezano z notranjimi in zunanjepolitičnimi pogoji,  Ukrajincem združitve v celoti ni uspelo dokončati. Ukrajina je kar naprej bila brezdržavna, etnično razdeljena, teritorialno razdeljena in nacionalno podjarmljena. Zapravljanje državnosti je zbujala ponovne želje za združitev ukrajinskih teritorij. Raven neuresničenih sanj in oddaljenih želja sta si medsebojno prpletali. Na srečo, taki časi so danes za Ukrajino minili. Trdo smo prepričani, da bomo enotni za vedno.

 Akt združitve je bil globoko zgodovinsko determiniran  in je baziran na stoletnih sanjah ukrajinskega naroda. Vsi so si želeli neodvisnio združeno nacionalno državo. Vse skupaj je postalo izraz mogočne volje in želje Ukrajincev, da pridejo do etnične in teritorialne celovitosti, na osnovi dinamične ukrajinske narodne zavesti poverzano z ohranitviojo in obstojem naroda.

Ideja o združitvi ukrajinskih teritorij je pridobila državni pomen, v prihodnjih desetletjih je postala integralni model in eden izmed usklajenih programskih ciljev vseh tokov narodno-zavednega gibanja.

Akt Združitve ukrajinskih teritorij je postal končna oblika samostojnosti ukrajinske države, vključeval je tudi predpostavke federalne oblike povezano z mentaliteto narodno političnih elit.

 Zedinjenje je imelo tudi praktično-politični aspekt, kajti obe državi sta potrebovali koncentracijo številnih moči in vzajemne pomoči glede zaščite svojih teritorij od tujega vojaškega posredovanja, ki je bilo v tem času v obliki agresije.

 Zedinjenje UNR in ZUNR je postal model civiliziranega, demokratičnega, neeksapnzionističnega združevanja teritorij v eni suvereni državi. Etno-nacionalna konsolidacija se je bazirala na takšnih ustanovitvenih principih, kot je splošna zgodovinska samoopredelitev na podlagi svobode in neodvisnosti, prostovoljne izbire, bazirano na lastnih političnih in materialnih resursih. Istočasno z uveljavitvijo Modela o združitvi UNR in ZUNR je bila sprejeta deklaracija o združitvi UNR, ki »nima v mislih vzeti pod svojo oblast tuja ozemlja«.Pomembno je tudi dejstvo o legitimnosti končnega združitvenega procesa, ki je bil sprejet pred Aktom o združitvi. Pobudniki združitvenega … – Ukrajinska Nacionalna Rada in Direktorat UNR – so že 1. decembra 1918. leta  sprejeli Prednastopno pogodbo o namenu zedinjenja ljudstva in teritorij obeh tvorb v eni državi.

Vir: http://uk.wikipedia.org/wiki/

 Januarja leta 1919 je Ukrajinska Nacionalna Rada v mestu Stanislav sprejela odlok o združitvi in dala pravnomočnost svoji delegaciji, da lahko naredi predlog združitve dveh držav. Predsednik Rade Evgen Petruševič je poudarjal: »Kar zadeva združitev, med nami ni bilo nobenega razhajanja«. In, na koncu zaključene oblike,  Akta o Združitvi, je dobil veljavo, po sprejetju na Delavskem kongresu. Sodobni pravniki in politiki so morali brezhibno delati morebiten popravke in uskladitve v dinamičnemu procesu ukrajinske revolucije, kar pomeni, da so morali, v skladu s proceduro, uskladiti veliko državnih sklepov .

https://www.google.si/

 Združitvena akcija leta 1919 je pustila globoke sledove v zgodovinskem spominu ukrajinskega naroda. Tega priče so postale januarski dogodki 1990, ko je bila kriza gnile ideologije režima, ki je bil v agoniji. Takrat je enoglasno in usklajeno nastopila inteligencija povezana kot členi človeške verige povezujoč: Kijev in Lvov, Vzhod in Zahod Ukrajine.

  Če so dogajanja na koncu Prve svetovne vojne pripeljali do zloma združitvenih potreb ukrajinskega naroda, je Druga svetovna vojna postala katalizator zbiranja razpršenih delov Ukrajine, ker so padli v orbito geopolitičnih interesov dveh antagonističnih režimov – sovjetskega in fašističnega.

 V situaciji nove prerazporeditve Evrope v letu 1939 so zahodno-ukrajinske teritorije pripadle ZSSR-u. Takratno sovjetsko vodstvo  je brezhibno izvajalo svoje strateške naloge glede naraščajočega teritorialnega bremena države, najmanj pa jih je skrbela združitev Ukrajine in etnična konsolidacija Ukrajincev. Takšno je bilo takrat  razumevanje tega problema, da  zahodno-ukrajinsko območje, vključno z Galicijo, prenaša na vzhodne terene »ukrajinski meščanski nacionalizem«. Zato so nastale zelo hude represije in metode »komunizacije«, masovne represije, številne deportacije ljudstva, bratomorni poboji in vojaška prisila na območju Zahodne Ukrajine.
У Львові згадують героїв ЗУНР / Фото УНИАН
Vir: http://www.unian.ua/society/1003974-u-lvovi-sogodni-vidznachayut-96-yu-richnitsyu-utvorennya-zunr.html

 Poleg splošnih nemirov in pričakovanj partijsko-državnega vrha ZSSR, so si združenja vseh ukrajinskih teritorij želela vsaj v eno, kvazidržavno strukturo, ker bi to imelo za njih pozitiven pomen. V prvi vrsti bi bilo to socialno napredovanje, proizvodna modernizacija mesta, porast izobrazbene strukture ljudstva.

 Prebivalci vzhodnih in južnih regij so tudi občutili vpliv zahodnih rojakov. Sprejeli so sorodno ideologijo, mentaliteto, kulturo, politične nazore, vse to je imelo pri njih odmev, še posebej pri izobražencih srednjega sloja. Pri njih se je razvijal disidentski značaj nacionalnega prebujanja.

http://m.20minut.ua/Novyny-Lvova/podii/soldati-z-kulemetami-ohoronyayut-l-vivs-ku-ratushu-10422232.html

Še posebej, »zlati september« leta 1939 ni bil vzor za združevanje zahodno-ukrajinskega prebivalstva. Veliko bližji in bolj razumljiv je bil januarski Akt združitve leta 1919. Ni izključeno, da je ena od prvih avtonomnih državnih združenj kraja, Gališkega ansabla, že na začetku leta 1990 v svojem programu »O enotnosti ukrajinskih teritorij« in pravnem procesu združevanja zahodno-ukrajinskih teritorijev v Ukrajino imenovala samo Akt združitve. Zaradi tega je na Vseukrajinskem referendumu vzhodni in zahodni Ukrajinci proglasili kot neodvisno in suvereno državo, v katero spada idejna vsebina združitve, nacionalne volje enega naroda.

Pri vsej nedorečenosti Stalinovega »prispevka« v združenje ukrajinskih teritorij, ne moremo zanikati, da je »sovjetsko« življenje Ukrajincev v eni republiki naredilo realne predpogoje glede teritorialne integracije in narodne samoopredelitve.

Našteta dejstva so postala osnova za dimnični proces  uresničitve neodvisnosti Ukrajine kot suverene združene države. Zahvaljujoč temu ima ona celoten teritorij, točno zarisane meje in mirno življenje državljanov.

Skupna značilnost ukrajinske združitve je integracija etničnega ozemlja, konsolidacija duhovnega in kulturnega življenja in točno določene regije. Akt Združitve je bil v prvi vrsti poskus ukinitve razmejevanja med Zahodno in Vzhodno Ukrajino.

Zedinjenost naše države je zagotovljena  v Ustanovitvi Ukrajine, in celovitost teritorije je ključni faktor njene suverenosti. Povezano s tem je zgodovinska dediščina starih razmejitev, ki so danes ponekod  predmet negativnih teženj v državnih telesih glede regionalizma.

 Hipertrofija   tega pojava v sodobnih pogojih lahko pripelje do separatističnih teženj mestnih elit, centralnih tendenc političnega in ekonomskega značaja.

 Konsolidacijski  faktor združevanja v neodvisni Ukrajini je mednacionalno razumevanje in mir, tolerantnost sožitja avtohtonih narodov, staroselcev in narodnostnih manjšin. Usklajevanje  mednacionalnih odnosov  se lahko doseže s splošnim razvojem manjšin in podaljšano integracijo i uresničevanja polietnične politične nacije. Potrebno je izvajati eno izmed največjih dosežkov sodobne suverene Ukrajine – mednacionalno sožitje .

http://www.konotop5.net/news/raritetna_mapa_ukrajinskoji_narodnoji_respubliki_1918_rik/2013-06-24-4254

 Neodvisna Ukrajina na koncu XX. stoletja  je hitro ujela v svetovno sodelovanje, prejela je velika mednarodna priznanja, ustanovila diplomatsko službo. Nadaljevanje njene integracije, najprej v evropske tokove, narekuje resnost državne politike v mednarodnih odnosih, harmonizacija zunanjepolitičnih orientacij raznih skupin ljudstva, iskanje ravnotežja med dinamičnimi geopolitičnimi razlikami in med prioritetami nacionalnih interesov ter zagotavljanje visokega mednarodnega imagea Ukrajine.

 Ukrajinska zgodovinska znanost naj postopno poišče pojasnitev ideologij preteklih časov in se znebi  številnih zgodovinskih mitov in poda ukrajinskemu narodu objektivno resnico glede neodvisne in zedinjene države. Samo objektivnost in resnica so lahko podlaga za preučevanje zgodovinskih dejstev, upoštevaje sodobna dosežke v novi Ukrajini in ločevanje od neresničnih podatkov in pomanjkljivih rešitev

Zelo resnični so postali dogodki v januarju l. 1919, ker se štejejo kot herojsko delo ukrajinske zgodovine in neprecenljivi dosežek duhovnega razvoja ukrajinskega naroda, kar nam priča veličastna zmaga in dramatičnega neuspeha.

 Tako je, kot nam je spregovoril eden izmed tvorcev Akta združitve, državni sekretar ZUNR Ljonhin Ceheljskij povedal o 22. januarju: »To je takšen dan, ki bo ostal v spominu in se ga bodo učili na pamet  otroci vseh naraščajev v šoli o teh dogodkih, kot je dogodek Krsta (Kijevske) Rusi, kakor bitka nad Kalkoju, kot bitka pod Poltavo ali uničenja Siči«. Njegove besede so zares postale preroške.
[​IMG]

Obeležje Dneva Združitve in upoštevaje tvorcev Akta združitve, ni postalo samo splošna potreba, ampak je to ukrajinski moralni imperativ,  to pomeni: pomniti herojske žrtve, ki ga je podarili ukrajinski narod na oltar neodvisnosti, združitve in državnosti. Prevod iz ukrajinščine

comments powered by Disqus