Situacija

 

Novice iz Ukrajine za Slovence

Uradno obvestilo Glavnega sekretariata Svetega in Duhovnega Sinoda Ekumenskega Patriarhata z dne 11. oktobra 2018.

petek, oktober 12, 2018, 8:38

Yuriy Butusov – Končno! To je konec! Rusija je izgubila 300-letno vojno za Ukrajino

Coat of Arms of the Greek Orthodox Church of Constantinople.svg

Slika 1. Coat of arms of the Greek Orthodox Church of Constantinople (Ecumenical Patriarchate) vir. Wikipedija

Ekumenski Patriarhat* je priznal okupacijo Ukrajinske cerkve s strani Moskve iz leta 1686.

To pomeni, da je Rusija je izgubila 300-letno vojno za Ukrajino. Ekumenski Patriarhat je priznal, da je bila Ukrajinska pravoslavna cerkev okupirana od leta 1686 in je priznala Filareta kot ukrajinskega patriarha, razkolniki (v pomenu – izobčenci – op. prev.) so zdaj v Moskvi.

                           

Slika 2: Ivan Mazepa in Bogdan Hmelnicki
“Razumeti moramo, da je to za Ukrajino zgodovinska izbira. Danes bi morali oceniti še kako sta imela prav pred približno 400 leti: Ivan Mazepa in Bogdan Hmelnytsky. ”

Danes je Ekumenski patriarhat prvič dejansko priznal, da Hetman Mazepa** ni bil razkolnik in da se je leta 1686 zgodila okupacija ukrajinske cerkve s strani Moskve.

Zdaj lahko zelo mirno rečemo: to je bil del hibridne vojne za asimilacijo Ukrajine v okrilje Moskovije[1] in hibridno bojevanje. Končna zmaga Ukrajine, ko so po 332 letih prvič (uradno – op. prev.) priznali, kar je za Ukrajino prava duhovna zmaga.
Danes je Ekumenski patriarhat vsem svetu prvič priznal duhovno vojno in zasužnjevanje Ukrajine v duhovni sferi s strani Moskovije.

Tako se je Ukrajina iz brezpravja in nadvlado carjev Moskve prvič prevzeli nadzor nad ukrajinsko veroizpovedjo in obnovljena je pravičnost – Ukrajinski Cerkev je priznana s starani Ekumenskega Sinoda in patriarh Filaret je ponovno postal kanonični patriarh. Tako se razkolniki zdaj nahajajo v moskovski cerkvi in ne Filaret.

Velik dosežek. Dobili izbojevali bomo popolno zmago v vojni z Rusko federacijo. Odpravljena bo drama in tragedija, ki se vleče od leta 1686 v Ukrajini! Na to smo čakali dolga tri leta stoletja! Tri stoletja zgodovine so za nas bila zelo boleča … Vesel sem, da živim v središču teh zgodovinskih dogodkov.

vir: https://infofakt.com.ua/use-tse-kinets-rosiia-prohrala-300-richnu-viinu-za-ukrainu-vselenskyi-patriarkhat-vyznav-zakhoplennia-moskvoiu-ukrainskoi-tserkvy-v-1686-rotsi/

[1] Do leta 1721 se je vse ozemlje, ki je bilo vezano za teritorij današnje Rusije imenovalo Moskovija. Od tega leta se je omenjeno ozemlje preimenovalo v Rossija.

*Ekumenski patriarh – duhovni vodja okrog 300 milijonov pravoslavnih kristjanov po vsem svetu in neposredni poglavarpravoslavnih episkopov v Severni in Južni Ameriki, Zahodni Evropi, Avstraliji in Novi Zelandiji, Hongkongu, jugovzhodni Aziji, Koreji in delih današnjih Grkov. Trenutno je na tem položaju patrijarh Bartholomew I., 271. naslednik patriarhalnega prestola ekurenistične patriarhata Carigrada.

**Hetman Mazepa -

Prevod dokumnta povezanega s samostojnostjo Ukrajinske Pravoslavne cerkve:

Pod vodstvom Njegove Svetovne Svetosti Ekumenskega patriarha, Svetega in Duhovnega Sinoda Ekumenskega Patriarhata, ki je bil sklican od 9. do 11. oktobra 2018, z namenom, da se preuči in razpravlja o vprašanjih povezanih z vnaprej določenim dnevnim redom.

Sveti Sinod je natančno in podrobno obravnavali verske zadeve Ukrajine v prisotnosti Njegove Eminence arhiepiskopa (nadškofa – op. prev.) Danila Pamfilijevkega in Njegove Milosti episkopa (škofa – op. prev.) Hilariona Edmontonskega, Patriarhov Egzarhov (cerkvenih predstavnikov – op. prev.) v Ukrajini, ter po obsežnih razpravah smo se odločili:

1) Potrdi se že odločeno, da Ekumenski Patriarhat začne s procesom podelitve Avtokefalnosti (samostojnosti – op. prev.) Cerkev Ukrajina.

2) Takoj naj se obnovi Pristojnost[1] (jurisdikcija – op. prev.) Ekumenskega patriarha v Kyivu, ki je eden izmed številnih v Ukrajini in je vedno obstajal.
3) Sprejeti in pozitivno odobriti vse zahteve in pritožbe Filareta Denisenka, Makarija Maletiča in njihovih sledilcev, ki so bili v (razkolniki ali izobčenci s strani moskovskega patriarhata – op. prev.) na podlagi dogmatskih razlogov. Po cerkvenih pristojnosti Patriarha Konstantinopla, se jim odobrijo vse zahteve, vključno s pravicami in zahtevami vseh (hierarhov) škofov in drugih duhovnikov vseh avtokefalnih cerkev. Tako se bo moralo vse zgoraj omenjeno kanonično obnoviti in povrniti na njihove hierarhične ali duhovniške naslove, in njihovi verniki so ponovno v občestvu s Cerkvijo.

4) Preklicujemo pravne zaveze Sinoda iz leta 1686, ki so bile dane glede na okoliščine v tem času, v katerem je lahko patriarh Moskve (začasno – op. prev.) pridobil pravico imenovati metropolite v Kyivu, ki ga je volila duhovščina na Sveta duhovnikov in laike škofij, s klavzulo, da se je moral vedno omenjati Svetovni Ekumenski Patriarh kot vrhovni vodja, v čigar imenu se to dela in potrjuje kanonično odvisnost od matere cerkve v Konstantinoplu.

5) Obrniti se na vse cerkve z zahtevo oz. pozivom, da se prepreči prilaščanje cerkev, samostanov in drugega premoženja, ter da se vzdržijo nasilja in drugih aktov iz maščevanja, tako da bod bili vsi v miru in ljubezni do Kristusa.
Ekumenski Patriarhat, 11. oktobra 2018.

Uradno obvestilo Glavnega sekretariata Svetega in Duhovnega Sinoda Ekumenskega Patriarhata

Vir: https://cerkvarium.org/dokumenty/tserkovni/prijnyato-rishennya-pro-nadannya-avtokefaliji-dokument.html

[1] A stauropegic monastery, also rendered stavropegic, stauropegial, or stavropegial (from Greek: σταυρόςstauros “cross” and πήγνυμι pegnumi “to affirm”), is an Eastern Orthodox or Eastern Catholic Christian monastery subordinated directly to a Patriarch or Synod, rather than to a local Bishop. The name comes from the Byzantine tradition of summoning the Patriarch to place a cross at the foundation of such monasteries.

Stauropegic monasteries are distinguished from the greatest monasteries, called lavras, and from the patriarchal metochions, where the patriarch serves as a parish priest. The metochions of the Patriarch of Moscow are the Vysokopetrovsky Monastery and Nikolo-Perervinsky Monastery. Vir. Wikipedija

comments powered by Disqus