Situacija

 

Novice iz Ukrajine za Slovence

Molk zaradi Putina ali Zakaj strategija Zelenskega vodi Ukrajino v pogubo

torek, november 12, 2019, 14:42

Fotografija tiskovnega urada predsedniške pisarne

V petek so imeli ukrajinski diplomati, in ne le oni, vse razloge, da slavijo zmago. Mednarodno sodišče OZN je izdalo začasno, a zelo pomembno odločitev glede pritožbe Ukrajine proti Rusiji zaradi dogodkov na Krimu in na Donbasu.

Pomena takšne zmage je težko oceniti: zdaj je, vsaj delno, zagotovljena zmaga ukrajinske strani in gre za prvo dokazovanje mednarodnega sodišča o odgovornosti Rusije za zločine, ki so se zgodili zaradi njene agresije na Ukrajino. Glede odločitev, posledic in drugih podrobnosti Evropske pravde so bile že napisane v članku “Zmaga je popolna, vendar ni zadnja: kaj pomeni odločitev sodišča OZN.”

Toda v besedilu je bilo tudi  drugo vprašanje: Zakaj je tako pomembna zmaga Ukrajine državno vodstvo pustila ravnodušno? Navsezadnje za ekipo Zelenskega v Haagu nima nobene zasluge in nobenega od njih ni bilo tam. Od tega je minilo tri dni – in Bankova še vedno molči. Ministrstvo za zunanje zadeve je postalo edina agencija, ki se je javno veselila uspeha Ukrajine, saj je vodila postopek in ni mogla o tej zmagi molčati.

Zdi se, da se sedanja vlada namerno izogiba omenjanju tega sodišča, katerega cilj je kaznovati agresorsko državo in teroristično državo Rusijo. Imamo razlog, da trdimo, da se ne motimo. Ste že kdaj slišali kakšno izjavo predsednika Zelenskega, ki obsoja Rusijo? Ali pogosto uporablja izraz “agresor” v zvezi z Rusko federacijo? Ste že slišali kakšno kategorično obsodbo ruskih zločinov? Ni skrivnost, da je odgovor na vsa ta vprašanja negativen. In tukaj ni naključna tišina, ampak del strategije njegovega tima.

Mednarodna sojenja proti Rusiji so za novo ekipo nato  temo na Bankovi (prostori vlade V. Zelenskega – op. prev.)  prepovedana. Junija, ko je sodišče za pomorsko pravo Združenih narodov Rusiji naložilo, naj izpusti ukrajinske mornarje, so predsednik in njegovi podrejeni tudi molčali. O drugih temah, neprijetnih za Kremelj se tudi zdaj molči. Številni so že opozorili, da se javne izjave o Donbasu  pri Zelenskem zelo izogibajo izrazom “ruska agresija” ali “okupacijske sile”, pri čemer so raje bolj zamegljeni izrazi – tisti, ki ne bodo povzročali napetosti v pogajanjih z Moskvo.

Vendar to ni edina prepovedana tema. Javnih izjav o Severnem toku-2 skorajda ni slišati. V Bundestagu za bančništvo ni bilo nedavnih dogodkov – čeprav zagotovo vemo, da so jim ponudili javno izjavo, s katero bodo prepričali nemške poslance, naj ne podpirajo pro-ruske odločitve. Ista zgodba – z nemško razpravo o priznanju Holodomorja kot genocida in podobno. Omeniti velja tudi, da zelo pogrešamo neposredne obtožbe Rusije s strani Zelenskega. Nismo jih slišali in jih pogrešamo že skoraj pol leta.

Na začetku svojega predsedniškega mandata je Zelenski nestrpno kritiziral Kremelj. Zlasti je prvi dni v svojem postu Zelenski celo kljubovalno nadomestil besedo “Rusija” z “agresor”, potem pa so se kritike ustavile vse do septembrskega govora na zasedanju Generalne skupščine OZN. Tišina se je zdaj nadaljevala. Viri “Evropske pravde” potrjujejo, da je takšna sprememba retorike nastala zaradi zahtev Kremlja.

Moskva je začela izsiljevati Zelenskega in ugotovila, da je on pripravljen v to privoliti. Tako so po navedbah virov Rusi po vsaki ostri izjavi na neformalnih posvetovanjih s Kijevom poslali “klofuto” in opozorili, da bo, recimo, naslednja ostra izjava postavila križ na postopek vrnitve ukrajinskih zapornikov. In raven izjav, ki presegajo “prag bolečine” Rusov, je sčasoma upadala. Zato je Bankova začela tehtati javne akcije in odločitve o tem, ali bodo užalili Kremelj. Zato si je tudi Volodymyr  Zelenski dovolil, da je tezo o agresorju Rusiji ponovil šele po končani prvi izmenjavi ujetnikov, nato ta izraz pri njem malokrat slišimo. In takrat so se začeli pogovori o novi izmenjavi.

In, Kremelj je za Zelenskega našel še eno občutljivo temo: izkazalo se je, da izsiljevanje glede (ne)srečanja v Normandiji deluje zelo dobro … Evropska pravda, razume vse argumente predsednika in njegovega vodstva, vendar pa vseeno meni, da takšna odločitev ni samo napačna, ampak tudi izjemno nevarna za državo. Konec koncev, zavrnitev ukrajinskega predsednika, da kritizira Rusko federacijo (četudi je vzrok rusko izsiljevanje), na ta način daje Putinovim evropskim prijateljem močne adute. In trenutna postopna vrnitev Ruske federacije v “civilizirani klub” to jasno kaže. Kdo bo govoril o nedopustnosti tega, če bo Ukrajina molčala?!

Seveda ima predsednikova pisarna protiargumente. Argument o nujnosti vrnitve ukrajinskih talcev, ki so trenutno v Ruski federaciji, in v ORDLO (zasedeni teritorij – op. prev.). so izraženi tako: “Ali ste proti vrnitvi naših mornarjev?” Zelenski se je na nujnem brifingu vprašal o dogovoru ukrajinske strani o izvajanju Steinmeierjevega načrta. Argumenti so pravilni, vendar ne opravičujejo trenutne politike ne dopuščanja “užaljenosti Putina”.

Pravzaprav Kijev si prizadeva pripravlja zahodni svet na kompromis s Kremljem, saj si to strategijo izbiramo sami.Druga teza je nekoliko bolj zapletena. Pred dvema mesecema je Evropska pravda že objavila uredniško kolumno o tveganjih izročitve ene ključnih prič rušenja malezijskega Boeinga s strani Ruske federacije Zgodovina je pokazala, da bodo ukrajinske oblasti s prikazovanjem neodločnosti pred izsiljevanjem Kremlja prisiljene v vse več napadov.

In prav to vidimo na Donbasu, ko Ukrajina raje zapre oči pred težavami med umikanjem vojske in se odpovedi svojim zahtevam, ki so bile včeraj slišane kot kategorične. To je izjemno nevarna pot. Z ustvarjanjem tradicije popuščanja zahtevam Kremlja pa Ukrajina premika svoje rdeče črte. Ta način ne pelje nikamor. Toda višje vodstvo mora jasno razumeti, kam segajo meje možnih kompromisov.

Zdaj Kijev dela vse, da ustvari vtis, da takšne meje ne obstajajo. Zato se že postavljajo vprašanja: če bo Moskva nekega dne, ko bo izsiljevala izpustitev talcev, zahtevala umik ali odstop od zahtev na sodišču OZN, kakšen bo odziv Kijeva?

Ta članek je podprlo uredništvo Evropske pravde. To pomeni, da besedilo podpiše celotno uredništvo in ga podpirajo vsi njegovi novinarji.

Vir: https://www.eurointegration.com.ua/articles/2019/11/11/7102904/

comments powered by Disqus