Boris Johnson: Vemo kako je Rusija ukradla Krim in vemo kako je treba ukrepati - Situacija

Situacija

 

Novice iz Ukrajine za Slovence

Boris Johnson: Vemo kako je Rusija ukradla Krim in vemo kako je treba ukrepati

sobota, februar 24, 2018, 7:52

Foto: Kuba Kaminsky, euromaidanpress.com

V večernih urah 22. februarja 2014 so se v Kremlju srečali najmočnejši predstavniki ruske vladajoče elite. Tam so se zmenili, da bodo zasedli ukrajinski Krim. Nato so začeli zelo pridno in trdo delati, da bi zagotovili to rešitev in ji dali videz legitimnosti, vključno z organizacijo lažnega referenduma.

Istočasno se je zgodilo srečanje med predsednikom Vladimirjem Putinom in njegovim vojaškim vodstvom, z namenom, da dokončno odločijo o usodi prebivalcev Krima. To zagotovo vemo, saj je Putin sam govoril o tem. V dokumentarcu za rusko televizijo, ki je bil objavljen v živo leta 2015, je predsednik Putin sam opisal zaporedje dogodkov. Odločil se je, da bo ukradel Krim na tajnem sestanku v Kremlju. To se je zgodilo pred zasedbo Krima oz. tri tedne pred ponarejenim referendumom. Vse nadaljnje izjave, da je domnevno šlo za prizadevanje glede zaščite ljudi v regiji ali za izpolnitev želja lokalnega prebivalstva, so bile na podlagi osebnega priznanja Putina absolutno napačne in netočne.

To da si je Rusija prilastila 27 tisoč kvadratnih kilometrov ukrajinske zemlje in je kršila temeljno načelo mednarodnega prava, ki pravi, da država ne more na silo povečati svojo moč ali spremeniti državnih meja, nobenega od njih ni zanimalo. Putin je formalno priključil Krim Ruski federaciji 18. marca 2014. Štiri leta kasneje se moramo spomniti groze tega zakona in podvojiti odločenost, da zaščitimo naše vrednote in da odločno podpremo mednarodno pravo.

Kaj takega se ni zgodilo od leta 1945. Aneksija ozemlju Krima s strani Rusije z uporabo sile je bil prvi primer v Evropi in prvi poskus sile, da bi preoblikovali evropske meje. S tem je Rusija kršila toliko mednarodnih sporazumov, ki jih je težko našteti. Omenili bomo le nekaj primerov: Putin se je požvižgal na 2. člen Ustanovne listine ZN, Helsinške sklepne listine in pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu med Ukrajino in Rusijo. Zlomil je tudi zaveze, da bo Rusija spoštovala Budimpeštanski memorandum iz leta 1994, in sicer je prekršila obljubo, da bo “spoštovala meje Ukrajine” in da se bo “vzdržala grožnje in uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti Ukrajine.”

Po priključitvi Krima, je Putin šel še dalje in je spodbudil in aktivno širil plamene konfliktov na vzhodu Ukrajine. Do danes Rusija še naprej oskrbuje svoje vojake in tanke z velikansko podporo konflikta, ki je že vzel življenja več kot 10.000 ljudi in prisilil 2,3 milijona ljudi, da zapustijo svoje domove.

Let malezijskega letala MH17 je postal še ena žrtev tragedije, ko ga je zadela ruska raketa z ozemlja pro-ruskih skrajnežev. Zbili so potniško letalo in terjali smrt 298 nedolžnih ljudi, med njimi 10 državljanov Velike Britanije. Od takrat stalno prihajajo poročila iz Krima o represijah nad avtohtoni prebivalstvom, krimskimi Tatari in o ustrahovanju tistih, ki so nasprotovali ruski aneksiji. Kljub stalnim pritožbam Generalne skupščine Združenih narodov Rusija ne želi dovoliti mednarodnih misij za zaščito človekovih pravic na tem polotoku.

Na koncu bi rad omenil, zakaj je skladnost z načelom in zakoni tako pomembna: nobena država nima pristojnosti za spreminjanje meja ali, da si s silo pridobi ozemlje. Ali se bo svet držal tega načela, je odvisno od varnosti vsake države. Zato je usoda Krima zelo pomembna za vse nas. Vsi smo dolžni ravnati na uravnotežen in odločen način proti Rusiji. To pomeni – vedno podpreti sankcije proti Rusiji zaradi priključitve Krima vse do takrat dokler bo omenjena regija ostala pod nadzorom Kremlja, in v prihodnosti moramo še naprej uvajati strožje sankcije – dokler se ne uveljavijo oprav Minski sporazumi.

Ti ukrepi naj bi pokazali, da nobena država ne glede na njeno velikost ne more okupirati svojega soseda in kršiti mednarodno pravo brez posledic zase. Toda hkrati z doslednim upoštevanjem naših načel moramo tudi odločno in namensko sodelovati z Rusijo. Moramo biti jasni in dosledni neposredno v zvezi z našo zaskrbljenostjo glede dejanj Kremlja. Med dialogom in odvračanjem ni nobenega protislovja. Nasprotno, ti pristopi se lahko še bolj zaostrijo in to sem poudaril med obiskom v Moskvi decembra 2017. Združeno kraljestvo in Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta ZN imamo skupno odgovornost za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Naš slogan v odnosih z Rusijo bi moral biti: “sodelovati, in hkrati biti previden”. V tem primeru je treba obe komponenti te formule izvajati enako odločno. Toda hkrati ne smemo nikoli pozabiti grozljivih posledic srečanja v Kremlju, ki se je zgodilo 22. februarja zvečer.

Objavil Boris Johnson Minister za zunanje zadeve Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Prvotni članek v angleščini je objavljen na spletu v vladi Združenega kraljestva.

Vir:http://www.eurointegration.com.ua/articles/2018/02/23/7077929/#comments

comments powered by Disqus