Situacija

 

Novice iz Ukrajine za Slovence

Čigava je Ukrajina ali tisoč let boja za pravoslavni Kyiv

ponedeljek, september 17, 2018, 18:19

лавра

Slika 1: Kyivo Pečerska Lavra – eden od simbolov pravoslavne cerkve iz časov Kyivske Rusi

Zaradi morebitne dodelitve samostojnosti Ukrajinski Pravoslavni cerkvi s strani ekumenskega patriarhata v Konstantinoplu so se zelo ohladili cerkveni odnosi med z Moskvo. Zadnja dogajanja so pripeljala na rob konflikta. V Rusiji že grozijo z razkolom v svetovnem pravoslavju in prenehanju komuniciranja z omenjeno cerkvijo. Ne glede na trenutna razburjenja in strasti, ki niso nič novega saj so že  prvih tisoč let zgodovine pravoslavja v deželah Kyivske Rusi v napetih odnosih v trikotniku Kyiv-Moskva-Konstantinopel (Beri -Konstantinopel oz Carigrad).

Zato bomo naredili kratek pregled dogajanja. Že V XV. in XVI. stoletju se je zgodil neke vrste cerkvenei razkola med  Moskvo in Carigradom. Namreč  Konstantinopel več kot 100 let ni želel dodeliti  neodvisen status Moskovski pravoslavni cerkvi. Med tem časom je Kyivska metropolija je s pomočjo ekumenskega patriarha bila že na pragu samostojnosti in izključitve Moskve iz območja vpliva. To se je dogajalo, čeprav so v XVII. stoletju, z istim dovoljenjem, pravoslavni sedež z ukrajinskih dežel preselil oz. podredili Moskvi.

Zato se je BBC News Ukrajina odločila za opis kronologije pravoslavne cerkve na ozemlju Ukrajine. Dotaknili se bomo konfliktov, prepirov in uskladitve v odnosih z Moskvo in Ekumenskem patriarhatom v Konstantinoplu.

Leto 988

V skladu z Nestorjevo kroniko “Zgodba o preteklih letih” se je Kyivski knez Vladimir odločil, da uradno sprejme krščanstvo. Tega leta so duhovniki oz. ekumenski poslanci Konstantinopelskega patriarhata prebivalci Kyiva krstili v vodah Dnepra ali Pochaina.

князь

Slika 2: UNIAN Image: Knez Vladimir je krstil Kyivsko Rus’ leta 988

Hkrati so Ukrajinci ustvarili ti. Kyvsko metropolijo  in vse Rusi, ki je bila pod jurisdikcijo Carigrajske patriarhije in so imenovali prvega metropolita Mihaela. Mnogi zgodovinarji verjamejo, da se je knez Vladimir Vladimir krstil leto prej v Korsunu na Krimu, ki je takrat pripadal Bizancu. Omenjena metropolija je določala, da mora vsak novi metropolit biti imenovan s stani Carigrajskega patriarha.

V tem času sploh ni bilo nobene Moskve niti ločenih cerkva glavnih mest (Na območju sedanje Moskve je bilo močvirje op. prev.). Vendar se (veliko kasneje ustanovljena) Moskva ni nič obotavljala, ko je začela s svojo kronologijo pravoslavja šteti o tega leta (988).

Leto 1299

Kyivski metropolit Maxim je bil prisiljen zapustiti Kyiv in preseliti prestol v Volodimir na Klyazmi. Letopisi omenjene dogodke povezujejo s politično situacijo in razdejanjem Kyiva leta 1240 s strani Mongolov in nujno preselitvijo cerkvenega vrha v severne kneževine.

золоті ворота

Slika 3: UNIAN Image caption: Zlata Vrata so eden od simbolov starodavnega Kyiva, ki je bil razdejan med invazijo Mongolov in Tratarjev leta 1240.

Od takrat so metropoliti začel porabljati manj časa v Kyivu in sčasoma so se nastanili v Moskvi (katero so ustanovili Ukrajinci – op. prev.). Več kot sto let so se metropoliti imenovali metropoliti Kyiva in vse Rusi, vendar so nekaj časa bili v Vladimirju, nato pa so pravoslavno prestolnico Kyiv prenesli v Moskvo. V XIV stoletju pa so na območju Galicijsko-Volynske kneževine so imeli ločeno metropolijo Galicije, pod jurisdikcijo in v dogovoru s Konstantinoplom.

Leto 1448

Štejemo kot leto začetka odprtega nasprotovanja med Moskvo in Carigradom. Deset let prej so sklenili tako imenovano Florentinsko zvezo med Rimom in Konstantinoplom. Vse to ni trajalo tako dolgo, vendar je postalo uradni vzrok konflikta med Moskvo in Carigradom. V Moskvi niso hoteli priznati omenjene zveze niti Kyivskega metropolita Isidora, ki je omenjeno zvezo podpiral. Leta 1448 je cerkveni zbor škofov v Moskvi s pomočjo oblasti in brez soglasja patriarha Konstantinopla izvolil Kyivskega metropolita Iona.

кирило

Slika 4: UNIAN: patriarh Ruske pravoslavne cerkve Kiril je v nedavni pridigi omenil prepir Moskve in ​​Konstantinopla, ki se je začel že v XV. stoletju, kar je bila začasna zveza med Ekumenskim patriarhom in papežem.

Ta dogodek se šteje za začetek ločitve Moskovske cerkve od Ekumenskega patriarhata. Leta 1459 Ion sklicuje v Moskvi svet škofov, ki brez soglasja Konstantinopla razglasijo “Rusko cerkev”. Metropolit Iona, ki je umrl leta 1461, je bil zadnji metropoli v Moskvi, ki je imel naziv patriarh “Kyiva in vse Rusi”.
Naslednik Iona je bil Teodozij, ki je po mnenju zgodovinarjev lahko imel naziv Metropolita Moskve in Rusi. Problem je t tem, da je veliko kneza potrdili v Moskvi brez odobritve patriarha v Carigradu.

Leto 1458 

Konstantinopelski  Ekumenski patriarh Gregor III. je v luči dogodkov v Moskvi reorganiziral Kyivsko metropolijo. Novemu metropolitu patriarh Gregory II. je dal nov naslov – Metropolit Kyivski, Galicijski in vse Rusi. Od takrat sta bili prestolnici Kyiv in Moskva formalno razdeljeni.

Leto 1589

Priznanje rosijske avtokefalnosti s strani Ekumenskeg patriarha Jeremije II., ki je bila razglašena že pol stoletja nazaj v Moskvi. Območje katerega pokriva omenjeni patriarh se nanaša samo na teritorij Moskovije (moskovske države). Tako je nastala rosijska lastna avtokefalnost in patriarhat, kar je posledično pomenilo, da nobene uskladitve s strani vodje omenjene cerkve ni odvisna od Konstantinopla, Moskva je ni potrebovala. Po tej odločitvi je Ekumenski patriarh uradno zaključil 140-letno obdobje nepriznanja odcepljene Moskve d Metropolisa iz Carigrada.

цар

Slika 5: Copyright wikipedia.org: napis Moskva – Car Fjodor Ivanovič, po mnenju rosijskih zgodovinarjev je plačal patriarhu Konstantinopla za priznanje avtokefalne cerkve v Moskvi

Ob obisku Jeremie II. v Moskvi in njegovo dvoletno prebivanje v tem kraju ter odobritev soglasja k izvolitvi patriarha, obstaja veliko ugibanja. Po eni različici se je Ekumenski patriarh domnevno upiral priznanju, vendar je bil prisiljen vse to sprejeti zaradi različnih razlogov.
Slavni rosijki zgodovinar Sergej Solovjov je v XIX. stoletju, v svoji knjigi “Zgodovina Rosije od najstarejših časih,” poudaril, da je za izdajo soglasja k ustanovitvi Moskovskega patriarhata kralja Fedor poslal škofom Konstantinopelskega patriarhata posebno “plačilo”. Zgodovinarji se še prepirajo o tem kako globok je bil konflikt med Moskvo in ​​Carigradom v obdobju od leta 1448 do 1589 ter kako je hotela moskovska cerkev prekiniti komunikacijo že v tem obdobju. Rosijska pravoslavna Cerkev vztraja, da se občestvo molitev in enotnost, takrat še niso delovali.

Leto 1596 

Kyivska metropolijo, ki je bila v tistem času pod vlado katoliške Poljske Republike je v imenu obeh narodov sklenila cerkveno zvezo pod vodstvom papeža. Kyivski metropolit Mihajlo Rogoza je postal nadškof  Kyiva, Galicijie in vse Rusi.

Петро Могила

Slika 6: Copyright UKRINFORM: napis Petro Mohyla – eden od najbolj znanih metropolitov v Kyivu, Galicijski in vse Rusi v XVII. stoletja do prevzema s strani metropolije Moskovskega patriarhata. To pomeni, da Kyivska pravoslavna metropolija v resnici ni obstajala do leta 1620, ko je s pomočjo kozakov in Hetman Sahaidachnega, znanega v vojni za poljsko krono bila pravoslavna metropolija Kijevu v mejah Konstantinopla obnovljena. Potem je bil na novo posvečen metropolit Kyiva Job Boretsky. Največji razcvet Kyivske metropolije je bil v času metropolita Petra Mohyle, ki mu je uspelo s pomočjo poljskih organov ponovno vzpostaviti vse pravice in privilegije.

Leto 1686

Konstantinopelski patriarhat je predal Kyivsko metropolijo na upravljanje Moskovskemu patriarhatu. Naslov Kyivske metropolije so spremenili v “Kyiva, Galicije in vse Male Rusije.”
Po proti-poljski vstaji leta 1654 naj bi Bogdan Hmelnytsky v Pereyaslavu podpisal sporazum z Moskvo. Od leta 1667, po dogovoru med Poljsko Rzeczpospolito in Moskovijo sta Levoberežna Ukrajina (Ukrajina na levi strani Dnepra – op. prev.) in Kyiv uradno prišli pod rosijsko oblast. Moskva je takoj začela s pripravami za podreditvijo Kyivske metropolijo, vendar Ekumenski patriarh iz Konstantinopla tega dovoljenja ni podal. Med tem je Gideon, metropolit Kyivske metropolije, ki je bil izvoljen leta 1685, šel v Moskvo in je zaprisegel kot patriarh Moskve in ne Carigrada.

хмельницький

Slika 7: UKRINFORM: napis – Podrejenost Kyivske metropolije moskovskemu patriarhatu je potekalo več desetletij po koncu podpisa Pereyaslavskega sporazuma med Bohdanom Hmelnytskim in Moskovijo.

Delegacija Moskve je leta 1686 odšla na pogajanja s patriarhom Konstantinopla in poskušala urediti sporazum o podrejenosti Kyivske metropolije.Nekateri zgodovinarji in strokovnjaki opozarjajo, da je je patriarh Konstantinopla bil takrat v težkem finančnem položaju, in je delegacija iz Moskve bila pripravljena plačati za uslugo veliko vsoto denarja. Ta podatek, v svoji knjigi “Zgodovina Rusije od najstarejših časov”, navaja Sergej Solovjov, ki omenja, da se je zgodilo plačilo v zlatu in soboljih. Po njegovem mnenju je zaradi podrejenosti Kyivske metropolije patriarh Dionizij takrat prejel veliko vsoto denarja in dragocenosti. Nato pa je še zahteval plačilo za vse škofe, ki so podpisali zahtevo o podrejenosti Kyivske metropolije Moskovskemu patriarhatu. Ta dogodek iz leta 1686, je eden od razlogov, zaradi katerih namerava sedanji Ekumenski patriarh Bartolomej iz Konstantinopla zagotoviti neodvisnost Ukrajinski cerkvi.

Kaj se je zares zgodilo leta 1686?

Konstantinopolski Ekumenski patriarhat je prepričan, da Ukrajina poseduje svoje kanonično ozemlje, tako da imajo legitimno pravico, da ji odobrijo samostojnost pravoslavne Ukrajinske pravoslavne cerkve, kar bo Ukrajini zagotovili neodvisnost pravoslavne cerkve. V Carigradu pravijo, da leta 1686 Moskvi niso dodelili nobenega “lastništva “v deželi, ki se nanaša na ozemlju današnje Ukrajine, Belorusije, Litve in Poljske –  dodeli so jim samo nekatera pooblastila za upravljanje v omenjeni cerkvi.

Kasneje, pravijo v Konstantinoplu, da je Moskva kršila pogoje tega prenosa, in da so bila ukrajinska ozemlja “priključena” rosijski cerkvi. Pomembno je, da je o tej “priključitvi” kanoničnega ozemlja Konstantinopelski spregovoril Ekumenski patriarhat v Kyivu, v osebi patriarha Bartolomeja, leta 2008, ko je Ukrajina napovedala prvi poskus odobritve osamosvajanja s strani Konstantinopla samostojne ukrajinske cerkve. Moskva pa vztrajno zanika pravico Ekumenskega patriarha glede zagotovitve neodvisne ukrajinsko cerkve, in še zmeraj pravijo, da je Ukrajina – kanonično ozemlje Rosijske pravoslavne cerkve.

Vodja oddelka za zunanje cerkvene odnose Ruske pravoslavne cerkve, metropolit Hilarion (Alfeev) trdi, da so v njegovi cerkvi je našli več kot 900 strani starih dokumentov, ki kažejo na to, da so se leta 1686 ukvarjali s prenosom pristojnosti ukrajinske cerkve na Moskvo, kar naj bi trajalo večno.

церква

Slika 8: Image copyright PATRIARCHIA.RU – Podnaslov podobe patriarha Kirila (levo) in Ekumenskega patriarha Bartholomeja, ki lahko zaradi ukrajinskega vprašanja prekineta komunikacijo cerkva.

Ekumenski patriarh se je že enkrat skliceval na svoje argumente glede Kyivske metropolije, ko je podelil avtokefalijo poljski pravoslavni cerkvi leta 1924. Po drugi svetovni vojni so se na Poljskem znašli deli teritorija s pretežno pravoslavnim ukrajinskim prebivalstvom v deželah Volyna, saj je bila ustanovitev pravoslavne cerkve med obema vojnama zelo resno vprašanje. Ta ozemlja so v preteklosti pripadala Kyivski metropoliji Ekumenskega patriarhata. Toda, leta 1948, je Sovjetska zveza prisilila Poljsko pravoslavno cerkev, da se v Carigradu odpove samostojnosti s strani Carigrada in, da jo vzame od Moskve.

Strokovnjaki pričakujejo, da se lahko na srečanju sinode Ekumenskega patriarhat, ki bo od 9. do11. oktobra 2018 zares dodeli Tomos oz. avtokefalnost ali samostojnost Ukrajinske pravoslavne cerkve.

Po tem dogodku se bo zagotovo razmerje med Ekumenskim patriarhom in Rusko pravoslavno cerkvijo zelo zaostrilo.

Vitaliy Červonenko – BBC News Ukrajina

Vir: https://www.bbc.com/ukrainian/features-45481850

comments powered by Disqus