Situacija

 

Novice iz Ukrajine za Slovence

Komu pripada pravica do imena Rus’?

ponedeljek, februar 24, 2020, 23:08

Foto: istpravda.com.ua

Pravzaprav je omenjena bitka z naše (ukrajinske – op. prev.) strani že končana. Vzeli smo aksiom, da živimo v Ukrajini, in se tako kot naši predniki imenujemo Ukrajinci in ne Rusini. To je zaradi tega, ker smo se v devetnajstem stoletju odločili, da si ustvarimo ločeno identiteto od Muskovitov in smo se raje odločili za kozaško romantiko in smo zanemarili preteklost naše slavne Rusi[1]. Zaradi tega pa smo si nakopali dlakavo šapo Moskovitov.

Vendar se bitka nadaljuje, ne s strani Ukrajincev temveč s strani Moskovitov, ki se nikakor ne morejo pomiriti ali sprijazniti in še naprej branijo oz. dokazujejo sebi in drugim, da imajo pravico do zgodovine slavne Rusi in na dediščino Rusinov (Ukrajincev) tudi za to ceno, da Ukrajince imenujejo »bratje«. Gre za neverjeten anahronizem, ki ga ni nikjer na svetu in na nobeni celini. Kajti bratstva med Ukrajinci in Moskoviti ni bilo nikoli in ga nikoli ne bo. (Ali še bolj preprosto povedano: Rusija in nekdanja Rus’ imata takšno zvezo kot morski prašiček in morje. – op. prev.)

Dovolj je, da pogledamo sezname moskovskih publikacij in da razumemo, pod kakšnim ideološkim pritiskom živi njihovo (rusko – op. prev.) prebivalstvo. Zdi se, da gre za vojno stanje in da je na kocki usoda Moskove oz. Moskovije[2]

Yulia Čičerina poje o križarskem pohodu Moskovitov, poveličuje pogumne viteze Dambasa – na zaslonu za njenim hrbtom so še živi, (​​čeprav so že nekaj časa mrtvi: Givi, Motorola, Zaharčenko …

“Združite se, ruski ljudje!” – je ime knjige, ki jo je napisal … Gringmut V.

Toda naenkrat v Rusiji vidimo antisemitske fantazije zasanjanega Nilusa S. »Kraljevstvo antikrista je blizu vrat …« Neki O. Platonov pa se še vedno nagiba k problemu »uganke sionskih protokolov«, isto temo razvija v knjigi »Skrivnost brezpravnosti. Judaizem in prostozidarstvo proti krščanski civilizaciji “in on točno ve,” zakaj in kdaj bo Amerika umrla. ” Druga resnično ruska Butma G. postavlja vprašanje “Kabala ali svoboda” in za vse nesreče sveta krivi Jude. In N. Ževakhov Oktobrsko revolucijo imenuje “judovska revolucija”. Arhimandrit Fotiy (Spassky) s knjigo «Boj za vero. Proti prostozidarjem”, Platonov O.” Masonska zarota v Rusiji “(1344 strani !, isti avtor je objavil še nekaj knjig o Masonih), Dubrovin A.” Za domovino. Proti masonom “, Ševcov I.” V boju proti hudiču “(hudič je Jud!), Lutostanski I.” Kriminalna zgodovina judovstva “.

Poimenoval sem le delček impresivnih dosežkov ksenofobne ruske literature, katere ustvarjalci se ne imenujejo fašisti ali hunta.

Vendar pa zdaj med moskovskimi avtorji vlada panika, da bo nekdo prišel in jim odvzel sveto ime (Rus’ – op. prev.), zato mrzlično objavljajo knjige o svoji »mitski« preteklost, o enotnost narodov in o nalogah, s katerimi se sooča narod ter obvezo, da vsi (na vse kriplje – op. prev.) branijo ukradeno ime (Rusija – op. prev.) Načini delovanja – objave: “Rusko« vprašanje: »Ruske naloge”, “Manifest ustvarjalnega nacionalizma”, “Ruske stvari”, “Boj za resnico”, “Ruski izziv”, “Besede in dejanja za nacionalno Rusijo”, “Gospodarstvo ruske civilizacije” , “Tretji Rim proti novemu svetovnemu redu”, “Ruska civilizacija”, “Zgodovina in ideologija ruskega naroda”,”Sveta Rus. Odkrivanje ruske civilizacije».

In vse te objave niso brošure, so precej debele knjige.

Foto: Wikipedia / Jaroslav Timko

Foto: Wikipedia / Jaroslav Timko

Ampak, pregovor pravi: »Na kradljivcu tudi kapa zagori«, ker je znano, da je lopov nekaj zažgal. Zato je tat vedno zaskrbljen, da se mu bo nekoč kaj zgodilo. V tem primeru gre za ukradeno ime. In – ukradeno ime (Rus’) bo vrnjeno staremu lastniku. Kdo nam lahko torej brani ali preprečuje, da bi se imenovali Rus’-Ukrajina? Seveda tako zlahka ne gre v boju z zelenimi človečki[3].

V »Zgodovini Rusov« je zanimiv odlomek v predgovoru, kjer se avtor pritožuje, da se je ob poimenovanju Starodavna Rus’ pojavilo tudi ime Ukrajina, ki se je na tak način odrekla svoji ruski dediščini. Opomba za tega neznanega avtorja je takšna: Rus’ je zares Ukrajina. Toda Ukrajina je ozemlje, ki je bila in je poseljena z Rusini (Rusiči, Rusnaki ipd. – kaj takega pa Rusi za sebe ne bodo nikdar izjavili – op. prev.)

Torej – do začetka XIX. st. svet ni nikoli dvomil, da je obstaja Rus’ le v okviru etničnega ozemlja Ukrajine. Zakarpatski pisatelj Jurij Guc-Venelin (1802–1839) je zapisal (objavljen v moskovski reviji »Branje v Družbi zgodovine in rus’ke starodavnosti« leta 1847): »Po konceptu vseh ljudi sveta je Rus’ potekla od Karpatov in se razširila do Gluhova in Vitebska, vse ostalo pa je bila Moskovija. Zaman so se Ivan Grozni in Veličastni Aleksej imenovali kralji celotne Velike, Male in Bele Rusije; kajti v evropskih dokumentih se je vedno ime Rus’ nanašalo samo na Galicijo, Podolja in Volyn. Tega imena si niso upali lastiti niti sovražniki in si tega imena niso upali odvzeti (Ukrajincem – op. prev.).

Zgodovina preganjanja Ukrajincev priča o tem, kako dragoceno je bilo to ime.”

Res so od leta 1812 Moskoviti uspeli “razširiti ruske meje po celotni Moskoviji, a kljub temu sosednja ljudstva že dolgo ne bodo in niso pozabila imena ozemlja, ki se je imenovalo Moskovija.

Venelin še piše, da se sodobni Ukrajinci sploh ne bodo strinjali s tem, da bodo morali z nekom deliti svoje ime: ne glede na to, kako se imenujete Rusič, ali Rusin, to ne more nikakor biti ime za Moskovite, ki so »lipovani« ali »kacapi«[4]. Prava Rus’ se po besedah ​​južnjakov razteza le do meja, do katerih živijo južnjaki, vse drugo pa je Moskovija. ”

Mogoče bi si kdo mislil, da so si ime Rusija izmislili sami Muskoviti. V resnici gre za grško besedo, ki so jo popularizirali ne Moskoviti, temveč Ukrajinci sami, ki so svoje ozemlje imenovali Rus’ … Ukrajina.

Nič se ne čudi, saj je že v visokem slogu odločil, da svojo deželo poimenuje v umetniških delih. In tam ne bomo srečali le Rusije v pomenu Ukrajine, temveč tudi Sion, Trojo, Sarmatijo in Roxolanijo. Kozaki so se imenovali tudi Kozarami in Savromatimi, Roksolanami in Rosami. Ime Ukrajina je bilo običajno in ni imelo nobenega znamenja blišča in prazničnosti.

Tudi veliki domoljub Filip Orlik je v svojih pismih in spisih “liberam Rossicam” pogosto uporabljal ime Rusija, v zvezi z Moskovijo pa – Mosci, Moscovia, imperium Moscoviticum, Moscus inimikus – sovražnik Moskal, medtem ko je imenoval  Rus’ – Ukajino (“patriam Rossiacam”) ko je delal kontrast moskovskemu zmaju. To je bilo vse zapisano v njegovem obsežnem dopisovanju s tujimi državniki, vključno s kralji. Ni mu bilo treba razlagati, na koga misli, saj je vsa Evropa poznala razliko med Moskovijo in Rusijo.

V ustavi iz leta 1710 omenja tudi Ukrajino kot slovesni izraz: “Cosaci in Roxolana Patria nostra”, čeprav je takrat obstajalo tudi ime Ukrajina. F. Orlik je za hetmana Mazepa pravil “Alcydes Rossiacus” – torej ukrajinski Alkid.

Torej, ime Rusija je naše in se je pojavilo veliko prej, kot so ga prevzeli Moskoviti. Kot nenazadnje Malorosija. Gre za grško poimenovanje ali analogijo: “Mala Grčija” pomeni kot avtohtona Rus’. Tako kot je bila Mala Grčija del Balkana, Velika Grčija pa je segala vse do ozemlja sodobne Turčije. Malo Rusijo na primer najdemo v dokumentih iz XVII. stoletja, zlasti v pismih krimskih kanov našim hetmanom. Tako Han Mahomet Giray v pismu F. Orliku piše, da “sta bili vojska Zaporožja in ljudje iz država Male Rusije vseh starosti svobodni in nikomur niso bili podvrženi, toda sovražnik jih je skušal podrediti z ognjem in mečem in zajeti v moskovsko ujetništvo.”

Krimski kani so zgodovino Ukrajine poznali bolje kot Muskoviti, ki so si zgodovino Ukrajine prilaščali in krojili po svojih potrebah. Krimski kan je v pismu Hmeljnickemu zapisal, da si Moskoviti “prilaščajo celotna kraljestva in imperije. Ukradli so si grb grškega in rimskega cesarstva – dvoglavega orla in ga imenovali kot dediščino svojega kneza Vladimirja Monomaha, čeprav je bil ta rus’ki knez, kijevskega, ne pa moskovskega ali skitskega porekla. ”

Vendar pa ime Ukrajina samim Moskovitom ni bilo tuje, ker so ga uporabljali v poslovni korespondenci, zlasti konec XVII. stoletja. Grof Gabrijel Golovkin je to dokumentiral v pismih Ivanu Skoropadskemu.

V kolikšni meri je izraz “Ross” tuje Muskovitom, o čemer pričajo spomini mnogih sodobnikov – tudi v začetku dvajsetega stoletja. Velika večina muslimanskih prebivalcev se je imenovala “krestjni”, “pravoslavci”, redko – “Rusi”. Venelin piše, da Moskoviti Malorusov niso smatrali za “Ruse”: “Ti nisi »ruskij«, saj je za Moskovite tuja beseda Ross; bodisi da gre za »malega rosa« bodisi za »velikega rosa«, ker mu to ni bilo pomembno, le on je prepričan, da Ukrajinec ni »ruskij«, ampak je Poljak, ali Hohol, ali Litov, ali Kozak, ali Ukrajinec, ali kaj podobnega; z eno besedo, on ni in ne more biti »ruskij«. In v resnici je ali je mogoče prepričati osebo, ki ne nosi rdeče ali barvne srajce, da je boršč (ukrajinska jed) in  ne šči (moskovitska jed) in da omenjena oseba ne govori »harašo« ampak »dobre«!

Ko je potoval na Balkan, obiskal Turčijo, Venelin ni slišal nobenega človeka, da bi omenjal Rusijo – govorili so samo o Moškoviji.

Avtor “Zgodovine Rusov” je zapisal: “Včasih smo mi bili to, kar so zdaj Moskoviti. Ime Rusija je prešlo od nas nanje. Toda zdaj jih imamo kot prispodobo v jezikih. ”

Pod Putinovo vladavino je boj za zapuščino Kijeva dobil novi zagon. V Moskvi celo spomenike postavljajo našim knezom, snemajo filme o Rus’i, pišejo romane o knežjih časih in ubijajo glave otrok s cesarskimi pripovedkami.

Brez Ukrajine je Moskovija – umetno posajeno drevo z odrezanimi koreninami. Drevo pa od nekod mora dobiti hranilne sokove, zato Rusija o svoji antiki mora narediti mit. Zato se ta zver nikoli ne bo umirila in bo še naprej dražila naše rane.

Avtor zgornjega teksta – Yuriy Vinnychuk

Vir: https://zbruc.eu/node/95552?fbclid=IwAR1_HrUsXnwUeXDjdrQNFDfWr41TTR4WIZcNzwriqPiir9y0qUilLrO6f5E

 

[1] Rus’ – izključno pripada ljudem, ki živijo na območju današnje Ukrajine, vključno z nekaterimi obrobnimi pokrajinami Rusije.

[2] Moskovija – ime Rusije do XVIII. stoletja. »Ozemlje severovzhodno od Ukrajine, ki ga danes poznamo kot Rusija, je bilo do leta 1721 znano kot Moskovija. Namreč, car Peter I. je staro ime Moskovija spremenil v Rusijo zato, da bi si prisvojil zgodovino Kijevske Rusi. Na njegovo zahtevo so dvorni zgodovinarji spremenili zgodovinske knjige, kar je bilo v skladu z njegovimi imperialnimi ambicijami in težnjo postati dedič Kijevske Rusi.«

[3] zeleni človečki – maskirani vojaki brez vojaških našitkov in oznak, ki so se pojavili na Krimu in na silo zavzeli ukrajinsko ozemlje.

[4] Kacap – kak cap – kot kozel (zaradi kozje brade, ki jo prakticirajo Rusi). Rusi besedo »kacap« doživljajo kot žaljivko.

comments powered by Disqus