Situacija

 

Novice iz Ukrajine za Slovence

“Krimska avantura”: Moskva je precenila svoje (z)možnosti

ponedeljek, marec 20, 2017, 11:06

Дональд Трамп и Владимир Путин (коллаж)
Donald Trump in Vladimir Putin (kolaž)

Posebej za Krym.Realii

Kremelj že tretje leto nezakonito upravlja z ukrajinskim polotokom. Kljub glasnim izjavam ruskega vodstva, da je vprašanje Krima “zaprto”, Moskva še zmeraj išče načine za legalizacijo ukradenega ozemlja. Visoki upi so se razblinili v Kremlju zaradi nove ameriške administracije. Potem ko je Bela hiša zahtevala vrnitev Krima zakonitemu lastniku, se je mnenje Moskve obrnilo za 180 stopinj, tako da je zdaj videti, da v Moskvi sploh niso računali na zakulisne dogovore z Washingtonom.

V zadnjem času je prišlo do dveh pomembnih dogodkov v zvezi z obeti s ti. “krimsko kupčijo” med Washingtonom in Moskvo. Ameriški State Department je sporočil, da bodo sankcije zaradi Krima še vedno veljale, vse do takrat, dokler se polotok ne bo vrnil v Ukrajino. Dejstvo je, da je: “Pred tremi leti, Rusija vdrla ma ukrajinsko ozemlje in zasedla Krim, potem pa je izvedla nezakonit referendum, v katerem so bili prebivalci Krima prisiljeni glasovati, medtem ko so tuje sile marširale po Krimu in zasedale novo ozemlje … Potrjujemo našo zavezanost suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine!”, je zelo jasno napisano v izjavi State Departmenta.

Vzporedno s tem, Kremelj se je pretvarjal, da ni niti računal na “krimski kompromis” z ZDA. Za odgovor ruskih oblasti, kot odgovor Putina je uporabljena izjava Dimitrija Peskova, ki je odgovarjal na vprašanja novinarjev. Po njegovi izjavi sodeč izhaja, da Moskva v zvezi s Krimom in odpravo sankcij ne bo začenjala dogovarjanja z Washingtonom. D. Peskov zatrjuje, da ruski organi ne vidijo nobenega razloga za še “en referendum.” “To ne pride v poštev”, je dejal Peskov. Dejstvo je, da je tiskovno predstavnik ruskega predsednika zavajal javnost.

V Moskvi blefirajo in izjavljajo, češ da sploh ne računajo na “mešetarjenje” s predsednikom Donaldom Trumpom. V nasprotnem primeru bodo morali priznati, da so njihove stave o »pozitivni« spremembi oblasti v Washingtonu bile neuspešne. Če se vrnemo nazaj, pred enim in pol mesecem, v Kremlju ni bilo politikov, uradnikov, in drugih “govorečih glav”, ki se niso veselili Trumpove zmage na predsedniških volitvah. Zagovorniki priključitve Krima so na ves glas trdili, da je novi ameriški predsednik “obljubil” priznanje ruskega Krima.

Ruski politiki in propagandisti so »predvidevali« zelo hitro transakcijo, ob upoštevanju “skupnega interesa”: gre za domnevno sodelovanje v vojni proti ISIL-u za katerega si Moskva zasluži ne le Krim, ampak celotno Ukrajino. Sodeč po teh pompoznih izjavah in informacijah so se predstavniki ruske predsedniške administracije zelo umirili. Od vsega napovedanega se ni nič zgodilo. Zdaj pa mora Rusija začeti znova, mora še enkrat zmagati in si poskušati rešiti obraz. V Kremlju, v resnici, nikakor niso pričakovali, da bo reakcija Trumpa glede Krima kar naenkrat tako ostra. V Moskvi so se že spomladi leta 2015, začele priprave za “veliko kupčijo” z Zahodom, ko je postalo očitno, da se skorajšnji propad Ukrajine ni uresničil.

Prvi in ​​zadnji dosežki Vladimirja Putina in Kremlja so se zgodile spomladi in poleti leta 2014. Moskva je domnevno zmagala v »krimski vojni« in zakuhala težave v Donbasu. Nato pa so se za Moskvo začele velike težave: sankcije, padanja cen nafte, preiskava smrti ljudi, let MH-17, letalo sestreljeno z ruskim BUK-om na Donbasu, preiskava vpletenosti Putina v shemah korupcije, diplomatske note v Združenih narodih, negativna reakcija mednarodnih struktur o krimskem “referendumu” in še veliko več.

Moskva se je nato začela pripravljati na ti. “velika pogajanja” z Zahodom. To je zato, ker je spomladi leta 2015, postalo očitno, da se napovedi glede skorajšnjega propada Ukrajine niso uresničile. Veliko lobistov, ki ščitijo interese Kremlja na Zahodu se je razočaralo, ker jim ni uspelo prepričati Bruslja o “zakonitosti” priključitve ukrajinskega ozemlja. Ruska predsedniška administracija zdaj zanika načrte za “velik dogovor”, pozabljajo pa, da je Vladimir Putin že v jeseni, leta 2015, v OZN ponudi Zahodu “široko koalicijo proti terorizmu.”

Izkušeni strokovnjaki pa so razumeli njegove besede kot osebno povabilo na “velik dogovor”, ki je bil naslovljen na Američane. Poleg tega se pod krinko “strokovnih nasvetov” razpravljali o različnih možnosti za “miroljubno sožitje” med Moskvo in Washingtonom, ki bi vključevalo: neformalno priznanje “Krima”, poseben status za “republik” v Donbasu, ki sta del Ukrajine, uradno zavrnitev Kyiva v članstvu Nata, “federalizacija” Ukrajine in drugo. To je bil “seznam želja” iz Kremlja. Za nagrado so Rusi obljubili, da ne bodo preveč »delovali« po Evropi in da bodo pomagali pri reševanju sirijske krize. Čeprav je bilo že takrat jasno, da namerava Putin boriti proti ISIL-u le z besedami.

Najbolj očitno so bili oblikovan načrti Kremlja, ki so jih objavili v članku Fjodora Lukjanova v časopisu Moskva Times. Objavilo ga je predsedstvo “za zunanjo obrambno politiko”. V angleški izdaji je bilo napisano in izbrano predvsem z namenom, da se zahodni strokovnjaki in politiki natančno seznanijo z nameni Moskve. Ruske oblasti so prek Lukjanova sporočili svojo razlago novega statusa quo: ruska država si še naprej lasti Krim, si zadrži pravico posegati v ukrajinske zadeve, odnosi z Washingtonom so zgrajeni na načelu “zamrznjenih konfliktov”. Bela hiša pa je zanemarila številne signale iz Moskve.

Na žalost Rusije sporazumi za hrbtom Ukrajine se niso uresničili. Odgovornost za usodo Krima bo Kremelj poskušal preložiti na naslednjo generacijo ruskih voditeljev. Sodeč po informacijskem kontekstu, se je po znameniti izjavi Bele hiše Kremelj odločil, opustiti načrte glede “krimskega scenarija”. Predsedniški predstavnik ZDA, Sean Spicer je dejal Washington pričakuje, da bo Moskva vrnila Krim Ukrajini. Tudi v Beli hiši se je zgodila vrsta škandalov in obtožb povezano z Donaldom Trumpom njegovih odnosih z Moskvo. Za ruske oblasti je zdaj postalo jasno, da se trgovanje s Krimom in Donbasom na račun Ukrajine ne bo uresničilo. Glede na to tematiko je “nenamerno” ali po naključju, v začetku februarja, prišel na svet dolgo pričakovani članek Fjodora Lukjanova, v katerem je popolnoma spremenil koncept, ki se nanaša na nevarnosti za “velikega dogovora.”

Domnevno, lahko takšen sporazum z Washingtonom pokvari ugled Moskve v očeh drugih “zaveznikov” – Pekinga in Teherana. Čeprav je nekaj mesecev nazaj bila taka možnost popolnoma izključena. Zdaj je Moskvi ostalo le dve možnosti: zelo slaba in slaba. Po prvi se mora Moskva odločiti za odprt napad na Ukrajino, da bi dosegli predajo in formalno predajo Rusiji zasedenih ozemljih. Drugič – nič ne narediti in počakati, da Američani in Evropejci “pozabijo” na Krim. Moskva pa bo poskušala obdržati polotok, vsaj dokler je Putin na oblasti. Odgovornost za usodo Krima bo Kremlju poskušal preložiti na naslednjo generacijo ruskih voditeljev.

Sergej Steljmah, krimski politični analitik (ime in priimek avtorja sta spremenjena.

Vir:http://ru.krymr.com/a/28376267.html

https://inforesist.org/kryimskaya-sdelka-moskva-poshla-na-popyatnuyu/?f

 

comments powered by Disqus