Kurt Volker: Ukrajina ima pravico do obrambe svojega ozemlja - Situacija

Situacija

 

Novice iz Ukrajine za Slovence

Kurt Volker: Ukrajina ima pravico do obrambe svojega ozemlja

petek, januar 26, 2018, 12:45

Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva za Ukrajino Kurt Volker je v pogovoru za DW govoril o možnostih reševanja konflikta na Donbasu. 26. januarja je načrtovan njegov naslednji sestanek s pomočnikom ruskega predsednika Vladislavom Surkovim, tokrat bo sestanek potekal v Dubaju. V tem intervjuju je Volker priznal, da ne občuti optimizma glede hitre miroljubne rešitve konflikta na vzhodu Ukrajine.

Курт Волкер вважає, що Київ би провів вибори на Донбасі, якби міг

Žana Nemcova: Kako bi vi opredelili oboroženi konflikt na Donbasu? Ali gre za vojno med Rusijo in Ukrajino, državljansko vojno, hibridno vojno ali pa je to primer ruske agresije?

Kurt Volker: Seveda to ni državljanska vojna. Da bi vse to razumeli, je dovolj, da vidite, kako rusko govoreči prebivalci živijo na celotnem ozemlju Ukrajine, v Odesi, Kijevu in drugih regijah države. Med prebivalci ni konfliktov in ni diskriminacije. Ljudje v teh regijah živijo varno življenje in normalno delajo. Torej, konflikt je prizadel samo en del vzhoda Ukrajine. Zakaj? Ker se je začel s hibridno vojno, od ruskega vdora Ukrajino. Ustanovljene so bile različne organizacije z oblastjo in oboroženi oddelki militantov, ki jih Rusija uri in v celoti podpira z zagotavljanjem orožja. Vse to se nadaljuje se do danes. Menim, da je s temi ukrepi Rusija upala, da bo v Kijevu naredila bolj podložno Rusiji vlado in da bi na ta način ohranila Ukrajino na področju svojega vpliva. Na koncu pa je povzročila nasprotni učinek. Prišlo je do velike eskalacije.  ki jo je povzročila ta invazija,  Ukrajina pa je logično zbrala vse svoje moči in na ta način prispevala k oblikovanju nacionalne zavesti, da bi naredila svojo državo bolj prozahodno.

Podrobnosti razgovora: http://p.dw.com/p/2rT3Y

Menim, da se je vse končalo kot tragedija, ker je ta konflikt prizadel veliko ljudi. Več deset tisoč ljudi je bilo ubitih in več kot milijon ljudi je bilo prisiljenih, da emigrirajo. Na ta način Rusija v Ukrajini ni dosegla nobenega cilja. To je zelo žalostno.

Toda politiki razumejo, da Rusija  stoji za tem konfliktom. Na primer, vi sodelujete pri pogajanjih z Vladislavom Surkovim. Hkrati pa ukrajinska vlada, ZDA in Evropska unija ne želijo priznati, da poteka vojna med Rusijo in Ukrajino. Tudi v novem predlogu zakona, ki ga je sprejela Verhovna Rada, nihče tega vojnega konflikta ne imenuje – vojna. Zakaj?

Veste, vse temelji na semantiki, vse je v tem, kako ljudje razlagajo določene koncepte. Ne verjamem, da namerava Rusija v vojaškem smislu okupirati celotno ozemlje Ukrajine. Mislim, da to ni njen namen. Kljub temu je Rusija v ta konflikt neposredno vključena. Sprva je zasedla Krim in razglasila njegovo priključitev Rusiji, nato pa je tam stacionirala svoje vojaške sile, nato pa se je odločila za okupacijo Vzhodnega dela Ukrajine. To Rusija resnično izvaja. Ampak vseeno mislim, da si Rusija prizadeva doseči več političnih ciljev: destabilizirati Ukrajino, vplivati ​​na politiko Kijeva in poskušati zabiti klin med Ukrajino in Zahodom. Mislim, da to zaenkrat ne deluje, vendar mislim, da je to glavni razlog za napetosti.

V zakonu o ponovni vključitvi Donbasa, ki sem ga pravkar omenila, ni bilo nobene omembe minskih sporazumov. Ali to pomeni, da je Minsk-2 mrtev?

Ne, Minski sporazumi so zelo pomembni. Prvič, to so instrumenti, v katerih Rusija ponovno potrjuje svojo zavezanost pri obnovi suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. To je zelo zelo pomembno. Ponovno vključevanje teh območij v Ukrajino, to je – del sporazumov. Minski sporazumi bi morali biti osnova za resolucijo Varnostnega sveta ZN. Drugič, Minski sporazumi vsebujejo vse potrebne komponente: premirje, umik težkega orožja, lokalne volitve, amnestijo za tiste, ki sodelujejo v oboroženih spopadih, poseben status za vzhodno Ukrajini, kar je treba še določiti v ustavo Ukrajine. Vse te točke so lahko izpolnjene in lahko postanejo osnova za ponovno vključitev teh regij  v sestavo Ukrajine. Toda problem je, da se omenjeni sporazumi niso izvedeni. V bistvu zato, ker se oborožene sile, ki jih upravlja Rusija, ne prenehajo se boriti in se ne umaknejo s svojih pozicij. Od začetka oboroženega spopada ni bilo nobenega tedna, v katerem bi se spoštoval režim prekinitve ognja.

Ali je to razlog, zakaj ukrajinski politiki ne omenjajo Minsk II. v zakonu o reintegraciji Donbasa?

Po mojem mnenju se v Ukrajini domneva, da so Minski sporazumi propadli, ker niso pripeljali do konca konflikta. Ukrajinska stran pa ima številne obveznosti: volitve, ki podeljujejo poseben status Donbasu, amnestija – in oni se tega tudi zavedajo. Verhovna Rada pa je oktobra sprejela zakon o statusu vzhoda Ukrajine in zakon o amnestiji. Politiki pa si želijo volitve po vsej Ukrajini, ki bi seveda zagotovili obnovitev gospodarstvo na vzhodu države.

Курт Волкер та Жанна Нємцова

Kurt Volker in Žana Nemtsova

Zakaj, po vašem mnenju, niso uspeli Minski sporazumi? Dejansko so bile proti Rusiji uvedene sankcije in naloženo je bilo izpolnjevanje le teh, vendar ruska vlada ni naredila ničesar …

Da, Rusija mora sprejeti temeljno odločitev: ustaviti konflikt in vzpostaviti mir. Rusija pa še vedno zanika neposredno vpletenost, vztraja, da se je treba za stabilizacijo razmer na vzhodu Ukrajine pogovarjati z ljudmi, ki so pod nadzorom Rusije v tej regiji. Dokler stvari gredo na ta način, situacija ne bo rešena. Vsi upamo, da bo Rusija ponovno preučila svoja stališča – in sicer, ko njeno vodstvo ugotovi, da jzasedba ozemlja Ukrajine ni več v njenem interesu.

Ali pa to ne pomeni, da sankcije naložene Rusiji, ne delujejo?

Ne bi rekel tako. Rekel bi, da niso začele delovati. Menim, da se v Rusiji mnogi zavedajo, da imajo sankcije negativen vpliv na njihovo državo. Sankcije bi imele še večji učinek, če bi se nadaljevali omejevalni ukrepi. In to se bo zgodilo: EU še naprej Rusijo redno sankcionira, Združene države pa dodajo nova imena na seznam sankcij. Menim, da vsi vedo, da bo sčasoma to povzročilo Rusijo več škode. In v Rusiji želijo odpravo sankcij, vendar so pogoji za njihovo odpravo dejansko izvajanje Minskih sporazumov.

Večkrat ste se srečali z Vladislavom Surkovim in ste bili na začetku optimistični. Toda v zadnjem intervjuju, ki sem ga prebrala, ste bili bolj skeptični. Zakaj so vajini pogovori zašli v slepo ulico?

Veste, ko sva prvič srečala, sva imela vrsto izrednih predhodnih razprav o tem, kašno obliko bi morala imeti mirovna misija, ki bi zagotavljala varnost v regiji, kar bi omogočilo izvajanje Minskih sporazumov. Toda po več krogih pogajanj se je Rusija vrnila k svojemu prvotnemu predlogu za omejitev mirovne misije ZN, da gre samo za zagotovitev varnosti opazovalne misije OVSE. Dejstvo pa je, dokler se ne vzpostavi nadzor nad rusko-ukrajinsko mejo, teritorij Donbasa ostane nezaščiten. Zdaj pa tako vojaki in vojaška tehnologija svobodno prečkajo rusko-ukrajinsko mejo, medtem ko varnost v regiji zagotavljajo samo pro-ruske oborožene sile in medtem še naprej uporabljajo težko orožje. To v prihodnosti ne bo več delovalo.

Nobena država ne bo poslala svojih enot za sodelovanje v takih mirovnih operacijah. To bo pripeljalo do nadaljnjega razpada države. Na splošno smo med našimi zadnjimi pogovori vrnili svojo septembrsko idejo, ki sem jo ravnokar napovedal. Poglejmo, ali bo položaj Rusije ostal nespremenjen. Ne morem reči, da sem optimističen. Najti moramo kraj, kjer bi se lahko srečala. Enkrat sva se srečala v Minsku, dvakrat – v Srbiji, tokrat načrtujemo pogajanja v Dubaju.

Rekli ste, da ste se pogovarjali z Vladislavom Surkovom in da so pogovori zašli v slepo ulico. Ali povezujete to z zadnjimi koraki ameriške uprave? Združene države so odobrile dostavo Ukrajini  protitankovske sisteme Javelin. In še zadnja pobuda, ki ni neposredno povezana z Ukrajino. Gre za osebne sankcije proti ruskim oligarhom, ki se bodo šteli kot dejavniki tujega vpliva na Putina. Ali te odločitve niso pripeljale do neuspeha pogajanj?

Toda to ne sovpada s časom. Imela sva dve srečanji – avgusta in začetek oktobra. Obakrat je bilo stanje pozitivno in ustvarjalno. Spet sva se srečala v novembru in očitno je, da se je Rusija vrnila na prejšnje pozicije. Decembra smo se odločili ukiniti omejitve glede zagotavljanja vojaške pomoči Ukrajini. Kar se tiče osebnih sankcij, nismo videli niti posodobljenega seznama tistih, ki bodo prizadeti. Tako so bili ti koraki Združenih držav posledica zavračanja Rusije, da sprejme ukrepe za odpravo vojaškega spopada in njene podpore resoluciji o miru. Če sem iskren, je to za nas veliko razočaranje. To smo si prizadevali doseči in smo pripravljeni izpolniti naš del sporazumov. Toda v odsotnosti napredka v pogajanjih je izredno pomembno ugotoviti, da mora Ukrajina biti uspešna država. Ima pravico do obrambe, je del mednarodne skupnosti in jo bomo podprli.

Kakšna so vaša pričakovanja od novega sestanka? Ali pričakujete preboj, ali pa se bo zgodil le še en sestanek v Dubaju?

Z nestrpnostjo čakam, kaj bo rekel gospod Surkov.

Zdi se mi, da ukrajinska vlada ni zelo zainteresirana za reforme. Korupcija v državi ostaja visoka, politiki pa uporabijo konflikt, da bi upravičili dejstvo, da ne naredijo tisto, kar se od njih pričakuje.

To je zelo žalostno.

Torej se strinjate?

Mislim, da veste, da je Ukrajina v zadnjih treh letih dosegla večji napredek pri izvajanju nekaterih reform kot v zadnjih 25 letih, kar je pozitiven znak. Toda po drugi strani to še zdaleč ni zadostno, glede na to, koliko je vse potrebno še storiti. Ukrajina mora okrevati od posledic konflikta, gospodarstvo bi moralo hitro rasti. Ukrajina bi morala pritegniti tuje naložbe. Dejstvo pa je, da v boju proti korupciji in napredku pri reformah ne vidimo odločnih korakov, da bi imeli zaupanje v ukrajinska podjetja.

Vodstvo Ukrajine delno uporablja ta konflikt, da zadrži oblast?

Menim, da stvari niso medsebojno povezane. V bistvu vlada želi ustaviti konflikt in obnoviti ozemeljsko celovitost. Ukrajina je postala država, v kateri je neka nacionalistična manjšina postala zelo vplivna. Večina ukrajinskih politikov niso ultra-desničarski nacionalisti, vendar morajo biti previdni, da kdor ne posumi, da se ne borijo za suverenost in ozemeljsko celovitost države. Zato morajo resno preučiti, kako izgledajo v očeh družbe. Podpreti morajo ponovno reorganizacijo regij Ukrajine, zato menim, da jih ne zanima nadaljevanje konflikta, ampak resnično ga želijo ustaviti. Ne gre za vprašanje reform. Verjamem, da so ukrajinski politiki zelo zaskrbljeni glede svojih političnih perspektiv na predvečer prihodnjih volitev. In zato poskušajo preživeti v okolju, kjer že več let niso bile izvedene pomembne reforme. Niso prepričani, ali bodo ti ali drugi koraki prinesli pozitivne rezultate. Cilj je, da bi Ukrajina nekoč postala uspešna država z možnostmi za rast, blaginjo in varnost – in to je tisto, kar želijo vsi Ukrajinci – na koncu bo treba narediti nekaj velikih korakov.

Moje zadnje vprašanje: konflikt v Donbasu se pogosto imenuje pozabljena evropska vojaška kriza. Zakaj so to pozabili, kljub dejstvu, da se režim prekinitve ognja redno krši, ljudje umirajo v regiji?

Resnično verjamem, da si številne evropske vlade tega ne želijo, da Ukrajina postane trajna ovira za sodelovanje z Rusijo. Sicer so nezadovoljni z dejavnostmi Rusije, nezadovoljni z invazijo, uvedbo sankcij, vendar ne želijo, da to postane nekaj trajnega. In zato bi želeli temu problemu izginiti. Po drugi strani pa je Rusija trdovratna in ne more iz svoje kože. Zato verjamem, da moramo omenjene težave potegniti ven iz smetnjaka odpadke in jih vrniti na prvo stran, da jih rešimo, sicer ne bomo nikoli dosegli položaja, v katerem lahko naši evropski zavezniki gradijo bolj normalne odnose z Rusijo. Temu cilju moramo odločno slediti in ustvariti moramo situacijo, v kateri bo Rusija imela željo, da se bo konflikt v Ukrajini zaključil.

Vir:http://www.dw.com/uk

Стандарти НАТО та кадрова політика ЗСУ

Українська армія на сході України

Дисципліна в армії

Спорт на передовій

Українська армія на Донбасі

Українська армія на Донбасі

Вогонь перемир'я

Матеріальне забезпечення

До кінця особливого періоду

comments powered by Disqus