Situacija

 

Novice iz Ukrajine za Slovence

Napačna pojmovanja in zavajanja: “Ukrajina – je “okrajina” in Rusija je mati”. Odgovori vsem, ki še vedno tako mislijo

četrtek, november 15, 2018, 22:50
Napačna pojmovanja in zavajanja: “Ukrajina -  je “okrajina” in Rusija je mati”. Odgovori vsem, ki še vedno tako mislijo. Na spodnjih slikah bomo prikazali nekatera mesta, ki so obstajala na ozemlju današnje Ukrajine, ko o “Rusiji iali Moskovij” ni bilo niti duha ne sluha..

Slika 1: Katedrala – Sofija v Kyxivu – 1037 – Moskve takrat ni bilo

Ruski oz. sovjetski pisatelj Aleksej Tolstoj je napisal: «Есть две Руси. Первая – Киевская имеет свои корни в мировой, а по крайней мере в европейской культуре. Идеи добра, чести, свободы, справедливости понимала эта Русь так, как понимал их весь западный мир. А есть еще другая Русь – Московская. Это – Русь Тайги, монгольская, дикая, звериная. Эта Русь сделала своим национальным идеалом кровавую деспотию и дикую жестокость. Эта московская Русь издревле была, есть и будет полнейшим отрицанием всего европейского и яростным врагом Европы»[1].

V slovenskem prevodu se omenjeno besedilo glasi takole:

»Obstajata dve Rusi. Prva – Kijevska, ki ima svoje korenine v svetovni in v evropski kulturi. Ideje dobrega, časti, svobode, pravičnosti je tista Rus’ razumela tako kakor to dojema celotni zahodni svet mir. In obstaja še ena Rus’ – Moskovska. Ta Rus’ je – tajga, mongolska, divja, zverinska. Ta Rus’ je z svojimi nacionalnimi ideali ustvarila krvavi despotizem in krutost. Ta Moskovska Rus’ je bila od nekdaj, je in bo popolna negacija vseh evropskih načel in oster sovražnik Evrope.«[2]

[1] A. Tolstoy The Slavonic and East European Review – Vol. XIX, 1940

[2] A. Tolstoy The Slavonic and East European Review – Vol. XIX, 1940

V zvezi z omenjeno tematiko lahko poudarimo naslednje: Tipičen primer jezikovne nedoslednosti in pripisovanja besednemu znaku nenavaden in netočen pomen, ne le kot jezikovnemu znaku in etnonimu vslovenščini je beseda – Rus in vse besede, ki iz tega resnično ali navidezno izhajajo: npr. Rus – ruski, Rosijan – Rossija. Če analiziramo kateri-koli sodobni vir v slovenščini, kjer avtorji besedo Rus; omenjajo, bomo v tem diskurzu zelo pogosto opazili zamenjavo pomenov. Za to seveda niso krivi Slovenci, za to se lahko zahvalimo velikim vladarjem Moskovitom iz XVIII. – XIX. stoletja.
Slika 2: Mesto Žitomir  884 l. – Moskve takrat ni bilo
Nesporno je dejstvo, da se v slovenskih pisnih virih, v povezavi z Moskoviti, skoraj nikjer ne najdemo uporabo besede Rus vse do časa, ko so na območje današnje Slovenije prišli odmevi o uradnem preimenovanju Moskovitov v Rosijane. V današnjem času se tega skorajda nihče ne spominja. Skorajda vsi bodo namesto besede Rus’  napisali – Rusija. In to je isto, kot če bi namesto besede hruška (in tudi mislili na hruško): napisali – jabolko.
Po letu 1721 (in pred tem) sta se russki car Peter II. in carica (Nemka) Yekaterina II. ter njihovi privrženci še naprej zagrizeno borili proti svojim Moskovitom, da jih dokončno preimenujejo v Rosijane; in Moskovijo – v Rosijskij imperij (Rusijo). Vsekakor je vse to zelo zapleteno, saj si lahko samo predstavljamo, kako težavno delo je preimenovanje celotnega naroda.
Slika 3: Mesto Galič- 897 – Moskve takrat ni bilo
Lahko si samo predstavljamo, kako bi bila neizvedljiva naloga – prisiliti vse južne Slovane, (sedaj ali v preteklosti) da se najprej preimenujejo v Slovence in nato skupaj s Hrvati, Makedonci, Bošnjaki, Albanci in ostalimi narodi – ustanovijo Veliko Srbijo? Kako bi se samo nekateri čudili, da Slovenci tega nočejo in ne marajo. Kaj bi bilo, če bi se to zares zgodilo? Vemo, da odločajo vedno tisti, ki so močnejši. Oni postavljajo pravila in pišejo zgodovino. Na takšen scenarij bi vsak zaveden Slovenec povzdignil oči i roke v nebo in rekel, da ne mara kaj takega slišati niti v sanjah.
Kako so narodi mogočne Moskovije postali Rusi (Rosijani)?
Slika 4 Mesto Popltava- 8979- Moskve takrat ni bilo
Na žalost, takšen scenarij se je Ukrajincem resnično zgodil – celotno ozemlje na jugu in severu Kijeva se je preimenovalo v Rusija. TAKO SO RESNIČNI RUSI – BERI UKRAJINCI BILI NEKAJ STOLETIJ POPOLNOMA ONEMOGOČENI. Neverjetno toda resnično VSI NARODI MOGOČNE MOSKOVIJE SO POSTALI RUSI?! Prej pa za besede Rus, Rusiči, Ruteni, Rusnaki nihče ni hotel niti slišati. Kdaj so, lepo vas prosim, Moskoviti za časa Ivana Groznega ali prej rekli zase da so Rusi, Rusini ali kaj podobnega?
Slikovni rezultat za т корни русского дерева мери веси
Slika 4: Куда уходят корни русского дерева, ali kam segajo korenine rosijskega drevesa
Tako je bilo kot na Kranjskem za Slovence v času Prešerna. Ukrajinščina je bila nevsmiljeno prepovedana, Ukrajinci niso bili Ukrajinci ampak – hoholi, jezik pa manjvreden in prostaški. Moskoviti so se zelo trudili, da svoj jezik bogatijo s tujimi besedami, ker so se jim stare ukrajinske besede zdele neprimerne. Kaj se je vse dogajalo ve samo ukrajinski narod, ki je vse to prenašal. Na srečo je jezik še naprej ohranjal. Po zgornjem scenariju v cilju, da bi ohranili svojo narodnostno identiteto in v izogib izginotju bi najbrž tudi vsi nekdanji Slovenci, začeli uporabljati nekdanja poimenovanja, na primer: Štajerci ali Kranjci. Zdi se, da je ta tema zelo resna in o kateri ne bi smeli niti razmišljati. Zdaj je tako kot je. Ukrajinci se borijo za svoje zgodovinske pravice in so obsojeni na uspeh. Kako se lahko zgodi drugače?
Mi smo že prej omenjali razlike med ukrajinščino in najbolj oddaljenim med slovanskimi jeziki rosijskim jezikom in o tem, kako Moskovija ni imela drugih interesov povezanih do Rusi, razen prevzema kulturne dediščine ukrajinskih prednikov in njihove svetega ozemlja, ki se je imenovalo Rus'. In prav omenjeno ozemlje in kulturna dediščina so bili preveč mamljivi in za vse zaželeni. V vsakem primeru je bila Rus', nekaj zelo lepega in prestižnega.

Slika 4: Mesto Luck iz leta 1085 – Moskva takrat ni obstajala
Ne smemo pozabiti na besede znamenitega francoskega državnika Casimira Delamarra in na njegovo peticijo iz leta 1869, članom senata in ministrov Francije, z naslovom: »Petnajst-milijonski evropski narod pozabljen v zgodovini«, v kateri je povedal resnico o Ukrajincih (beri – Rusih) in Rosijanih (beri – Moskovitih). Poudaril je nujnost, da se še enkrat poudari naslednje: »Ruteni so imeli na začetku ime Rusini in Rus’.ki in so bili v prejšnjem stoletju premagani s strani Moskovitov, nato si je zmagovalni narod s ciljem vladanja nad celotnim ljudstvom izbral ime premaganega naroda, da bi si prisvojil pravico nad lastništvom premaganega naroda. Tako se zdaj zdijo poimenovanja Rus;ko in Moskovsko, kot sinonimi, čeprav gre v resnici, za vsakega resnega zgodovinarja za radikalno različne pojme.
Slika 5: Mesto Perejeslav  907 l.- Moskve takrat ni bilo
Takšno zmešnjavo so Moskoviti izkoristili za prisvajanje celotne zgodovine Rutenov. (…). In ozemlje tega naroda, ki ga zdaj imenujemo Ruteni, se jeimenovala Rus’ in Rutenija, in ta narod, ki jih zdaj imenujemo Rusi so se prej imenovali – Moskoviti in njihova država je Moskovija. Ob koncu prejšnjega stoletja so znali vsi narodi v Franciji in v Evropi zelo dobro razlikovati Rus’ od Moskovije. Kako pa se je sprememba pojmovanja lahko sploh zgodila? Samo zato, ker si je vlada Moskve že stoletja prizadevala, da bi dosegli popolno združitev obeh pojmov.« 10 Delamarre ni bil osamljen primer. Obstajajo še drugi tuji znanstveniki, filozofi in javne osebnosti, ki so videli in dojemali masovni potek ponarejanja zgodovine in na splošno – veliko krivičnost do Ukrajincev.

Slika 6: Mesto Galič- 897 – Moskve takrat ni bilo

Zanimanje za zgodovinsko pravičnost glede razlikovanja med besedami Rus’; in Moskovija se ne tiče samo v tem delu že omenjenih nekaj člankov, v francoski znanosti ali znanosti drugih narodov, ne gre samo, za ukrajinske znanstvenike, temveč tudi za mnoge druge ljudi, ki glede Ruskega vprašanja izražajo veliko zanimanje in iščejo načine za ponovno pojmovanje (ponovno definiranje) vsega kar je povezano z zgodovino Rusije in Ukrajine. Definitivno je velik prispevek na to temo podal harvardski profesor Edward 10 Delяmar K. Peticія do senatu іmperії z vimogoю reformuvati vikladannя іstorії // Pam’яtь stolіtь. — 2002. — №4. — S. 23–24.

Slika 7: Mesto Černihiv 907 l. – Moskve takrat ni bilo

L. E. Keenan je predvsem znan po svoji znanstveni teoriji imenovani »Tataro-rosijanistika.« Edward Keenan je v russki zgodovini dekonstruiral (ovrgel) »podedovani kanon«. On je postal centralna osebnost predefiniranja russke zgodovine, kar bo bistveno spremenilo celotno podobo tradicionalne in celo konzervativne discipline v katerih je pomembno razumevanje preteklosti, ki so ga oblikovali zavojevalski (imperatorski) zgodovinarji V. Y. Ključevskij in S. M. Solovjov.

Slika 8: Mesto Vasylkiv – 997 l. – Moskve takrat ni bilo

Njegovi znanstveni prispevki štejejo več deset objav o ukrajinskem in russkem vprašanju. Odraz njegovega dela je prikazan v delu »Rosijski zgodovinski miti.« 11 Slovanska Enciklopedija, ki je bila leta 1949 objavljena v New Yorku, v zvezi pojmom Rus’ vsebuje naslednje podatke: »RUS’. The former name of Ukraine. In the Kiev Chronicle the term was a collective noun  refering initially yo the Varangians and then to the land of te Polianians around Kiev bounded by a triangle formed by the Dnieper, Irpin, and Ros rivers. Gradually it came to signify the entire realm of the grand prince of Kiev (Kievan Rus'). An inhabitant of Kievan Rus' and later Ukraine was called a RUSYN-a designation that remained in use in Galicia, Bukovyna, and Transcarpathia until the 20th century…« 12 . Nič manj pomembni so izsledki ali študije russkih znanstvenikov, ki imajo na zgodovino nepristranski pogled, o katerih bomo kasneje razpravljali.

Slika 9: – Moskve takrat ni bilo Mesto Polonne 996 l.

Na žalost, današnje uradno stališče Rusije je, da je Rus’ – ena izmed temeljev nastanka njihovega naroda. Vendar pa je treba tudi pripomniti, da se veliko russkih znanstvenikov takega neznanstvenega pristopa ni posluževalo. Zlasti je bil, v tem pogledu, svetla izjema zelo znani russki zavojevalski zgodovinar Ključevskij, ki je zatrjeval, da so se Moskoviti zgodovinsko pojavili po zlomu Rusi, kar pa naj bi zajemalo obdobje, ne prej kot v drugi polovici XII. stoletja.
Tudi v času Sovjetske zveze je imela uradna znanost do leta 1936 enako stališče, vedno so začenjali z zgodovino Rosijanov od Vladimir- Suzdalske kneževine, in v tem kontestu se nekdanja Rus' sploh ni omenjala.

11 Едвард Кінан Російські історичні міфи. Edward L. Keenan. – К. : Критика, 2001 – 284 с.
12 SLAVONIC ENCYCLOPEDIA. – New York, 1949., – page 1085

Slika 10: Kraljica Francij Ana Jaroslavna, hči Kyivskega kneza 1054- Moskve takrat ni bilo

Znameniti ruski arheolog A. S. Uvarov[1] je med 1851-1854, na kopnem Merja (Finski narod – Merja) – na teritoriju Moskovitov – Rostov-Suzdaljskega ozemlja, naredil zelo natamčne arheološke raziskave.

Slika 11: Rimski papež je leta 1254 kronala Danila Galickega -  Moskva takrat ni obstajala

Kruta resnica je naslednja: Če bodo v slovenskem jeziku, kot se je to do zdaj dogajalo, pojem Rus’ še naprej poimenovali Rusija, bodo še naprej podpirali ponarejanje zgodovine, jezikovno neznanje in zanikanje ukrajinske, beloruske in moskovitske preteklosti, kar bi bilo v zvezi s temi narodi zelo nepošteno.

Slika 12: : Mesto Bila Cerkva – Moskva takrat ni obstajala

Čeprav izsledki njegovega raziskovanja niso ustrezali logiki, ki zahteva nujno ujemanje s cesarsko ideologijo, sama dejstva so nadvse zelo pomembna! Njegova znanstvena ekspedicija je v teh geografskih mejah odkrila in naredila temeljito študijo, ki temelji na študiji vsebine 7729 gomil (antičnih grobov). Na podlagi raziskav so ugotovili, da so na tem terenu, v nekdanjih deželah, od VIII. do XII., torej – več stoletij prebivala finska plemena Merya – prvo obdobje, pokop v gomilah in obdobje od XIII. do XVI. st. – drugo obdobje pokopa v gomilah).

Slika 13: Slika 4: Mesto Zvenigorod  iz X. st. – Moskva takrat ni obstajala

To je dogajalo na nekdanjih ozemljih Moskovije: Tvera, Yaroslava, Kostroma, Kaluge, Vladimirja, Nižnogorodskega, Ivanova, Rjazana, Vologodska. In ne samo to, povsod okoli, so na stotine kilometrov vzporedno z njimi živela finska plemena, Mary, Muroma, Mesčera, Mordva, Ves, Mort-komi, Ud-Morti in drugi. V času raziskovanja je bil avtor popolnoma prepričan v to, da je kijevski letopisec Nestor bivanje finskih plemen od IX. do XII. stoletja pravilno geografsko opisal: »Na Biloozeri so vsi, na Rostovskem jezeru – Merja na Kleščinskem jezeru – tudi Merja …«, od koder so se plemena Merja sčasoma razširila še na druga območja), kar je prav tako trdil.

Slika 14: Slika 4: Mesto Brodi iz leta 1084 – Moskva takrat ni obstajala

Žal, na teh ozemljih, čeprav so se zelo trudili, niso našli nobenega primera slovanskega pokopa. Niso našli niti enega kovanca iz Kijeva od X. do XII. stoletja,[2] niti kakršnekoli druge stvari, niti nakita. Mar niso vsa dejstva ponovni dokaz, ločenega življenja slovanskih in finskih plemen, vključno z odsotnostjo medsebojnega trgovanja. Neposredni trgovinskih odnosov ni bilo niti z bizantinskim cesarstvom – »družinskim domom« kijevskih knezov. V drugi polovici X. stoletja so našli le tri bizantinske kovance, medtem povezano z gospodinjstvom, ni bilo nobenega nakita niti drugih predmetov bizantinske proizvodnje.

Slika 15: Mesto Obruč iz leta 946 – Moskva takrat ni obstajala

Če se še enkrat vrnemo k Moskoviji, je vredno predstaviti še eno zanimivo dejstvo. Po mnenju arheologov, še posebej russkega akademika A.A. Spicina, ki so menili, da ko neko območje prevzame homogeno etnično pripadnost, etnična imena takoj izginejo. Primerov v zgodovini, je več kot zadosti.

Vzemimo za primer, poturčenje Bizanca, germanizacijo slovanskih dežel, itd. Če bi Moskoviti (v prevodu iz finskega – »umazana voda«), ko so prišli v finske kraje, bili zares Slovani, zakaj potem te kraje niso nič slovanizirali, zakaj se glede tega ni nič zgodilo? Tam kjer so prej živeli Merji so se ohranila vsa finska krajevna imena, vključno s hidronimi, tam slovanskih imen nikakor ne moremo izluščiti. To je tudi dober argument proti »pretoku Slovanov«.

Slika 16:  Mesto Pryluky , zasnovano leta 988 – Moskva takrat ni obstajala

Dejstvo je, da so Ukrajinci potomci Slovanov, predniki sodobnih Rusov pa so nesporno bili Ugro-Finci. Po njihovi razlagi, ki jo zelo trdo zagovarjajo, naj bi se potomci Kijevskih knezov na čelu z Jurijem, sinom Vladimirja Monomaha odločili, da se z veliko hitrostjo genealoško povežejo s Tatari, Finci.

Slika 17: Mesto Volodymyr, prva omemba leta 988- Moskva takrat ni obstajala

Peščica omenjenih knezov so se nemudoma začeli združevati (oplojevati) s Finkami (Merjankamy, Vesnjankami, Muromjankami, Mesčerkami) in Tatarkami ter drugimi azijskimi ženskami. Ali je mogoče na ta način povečati število svojega naroda je zares vprašljivo[1]. To pa žal dokazuje nesporno dejstvo, da pri Rosijanih obstaja skupna genealogija s Tatari in drugimi azijskimi plemeni in ne z Rusi-Ukrajinci.

[1] Vse skupaj močno spominja na vice o Bosancih, ki so se nekoč masovno priseljevali v Slovenijo s ciljem, da dvignejo nataliteto.

Slika 18: Mesto Lubny, prva omemba leta 988- Moskva takrat ni obstajala

Če se Rosijani ne bi trudili zgodovino ponarejati in če ne bi ostajala cenzura, potem glavni russki zgodovinarji, še posebej Karamzin, Solovjov, Ključevskij, Pokrovskij nesporno resnico povedali. Čeprav so se oglašali v času cenzure, so vseeno govorili, o finskih koreninah in talaskemu vplivu Moskovitiv.

Slika 19: Mesto Bohuslav, prva omemba leta 1032- Moskva takrat ni obstajala

Velika spodbuda pri oblikovanju Moskovitov, kot naroda in njihovo nadaljnjo državnost je bila zasedba Vladimir-Suzdaljskega ozemlja (kar se je kasneje pojavilo kot Moskva), katerega je leta 1237 zavzela Zlata horda. Za razliko od svobodnega russkega ozemlja, ki je bilo pod zaščito Danila Gališkega, finska ozemlja so se »znašla« pod vodstvom »Mongolov-Tatarov«.

Poudariti je treba tudi to, da če na ozemlje Ugro-Fincev v XIII. stoletju st. ne bi prišli Tatari Batu kana in če ga ne bi osvojili, bi omenjena Ugro-Finska ozemlja ostala najbolj divja puščava v Evropi. Vsi zgoraj omenjeni poudarki so bili narejeni na podlagi dejanskih materialov tujih zgodovinarjev, russkih arheologov, antropologov in zgodovinarjev.

Russki cesarski stroj je ustvaril še veliko mitov, ki na žalost v russkem narodu še vedno živijo. Ukrajinski znanstvenik Mihajlo Lukinjuk je bil eden izmed tistih, ki je zbral seznam[1] vseh teh mitov in jih je objavil. Med njimi lahko izpostavimo naslednje:

-        mit o »prvem poskusu« osvobajanja Rusi od Mongolo-Tatarov,

-        mit o »Moskvi kot – tretjemu Rimu«,

-        »mit o »zedinjenju« Ukrajine in Moskovije v letu 1654,

-        mit o »Ukrajini na robu«,

-        mit o »Starejšem bratu« in drugih pojmih kot so »Rus’« in »Rusija«, »Ruskij« in »rosijskij«

-        mit o »enem narodu«, še zlasti o teoriji glede primerjanja etnosov »Velikorusov« in »Malorusov«,

-        mit o »skupni zibelki treh »bratskih narodov«,

-        mit o strašni »grožnji ukrajinizacije« in »nadlegovanju Rusov« v Ukrajini,

-        mit o absolutni »blaginji dvojezičnosti« v Ukrajini, – mit »manjvredsnosti« ukrajinske literature,

-        mit, da bo ločitev Ukrajine od Rusije »velika katastrofa za kulturo«, in podobno.

 

[1] Лукінюк Михайло. Обережно: міфи! Спроба системного підходу до висвітлення фальшувань історії України: Київ : Видавництво імені Олеги Теліги, 2003 – 576 с.

Slika 20: Mesto Bohuslav, prva omemba v X. st.- Moskva takrat ni obstajala

[1] Уваров А. С. Меряне и их быт по курганным раскопкам. — Москва: Синодальная типография, 1872

[2] Білінський В. Б. Країна Моксель, або Московія. Роман-досідження. Книга друга. — Київ : Видавництво імені Олени Теліги, 2009. —С. 54, 92, 93, 136, 1

 

Viri: 1. https://vazhlyvo.net/1ukraina-eto-ot-okraina-rosiya-mat-vidpovid-usim-hto-dosi-tak-vvazhaye/?fbclid=IwAR1nj6aZs4wnq6XxQPT_SbGUcgfmIPQFGBCZeXRn4KcD5Fmscog9Bf376Zo

 

2. Andrija Hevka & Pravomyr Kosianchuk -RESNIČNA ZGODBA O UKRAJINCIH IN UKRAJINI

 

comments powered by Disqus