Situacija

 

Novice iz Ukrajine za Slovence

Predstavitev knjige “Taras Ševčenko in Slovenija”

četrtek, marec 9, 2017, 13:28

Prejšnji petek, v Ljubljani, 3. marca 2017 je Trubarjevi Hiši literature je bil pomemben dogodek za ukrajinsko diasporo ali skupnost, ki živi v Sloveniji. Imeli smo čast, da smo videli in se pogovarjali o še eni knjigi gospoda Andrije Hevka pod nazivom: “Taras Ševčenko in Slovenija.” Za g. A. Hevka velja poudariti, da je zelo tesno povezan s podrobnostmi in umetnostjo shranjevanja trenutkov življenja. Ko se nam, ki uporabljamo sodobne in moderne tehnike iPad-ov in iPhon-ov, lahko zdi, da je takšno delo nepomembno, gospod Andrija je zelo pozoren na detajle in podrobnosti, ki jih pridno sestavlja in preučuje ter na koncu znova predstavi svojo najnovejšo knjigo.

Predstavitev knjige je potekala v toplem in prijateljskem ozračju. Poleg gospoda Andrije in prijateljev Kulturnega društva “Ljubljana-Kyiv”, se je predstavitve knjige aktivno udeležil njegov dolgoletni prijatelj iz Filozofske fakultete, ki ga je spoznal še iz časov študentskih dni. Gre za slovanskega filologa, prevajalca in literarnega zgodovinarja, profesorja dr. Vladimirja Osolnika.

G. profesor nas je zelo presenetil s svojim znanjem o našem velikem pesniku, slikarju in preroku T. Ševčenku. Začaral nas je z zgodbami in zanimivimi dejstvi o življenju Tarasa Ševčenka. Govoril je tudi o tem, kako je preko akademika prof. dr. Janeza Rotarja, ki je bil njegov predhodnik in predavatelj na Filozofski fakulteti, spoznal avtorja knjige Andrijo Hevko. Profesor Rotar je oba svoja študenta imel izredno rad. Obema je podaril del svojega duha in ju usmeril v svet literature in v iskanje novih življenjskih vsebin …

Zaradi likovne razstave v Novi Gorici, se nam žal, ni mogel pridružiti akademski kipar Mirsad Begić, znam likovni umetnik, katerega poznajo po vsej Evropi in svetu. Omenjeni gospod je avtor obeh spomenikov v Štanjelu: naredil je doprsna kipa Tarasu Ševčenku, in prevajalcu njegovih del v slovenščino – Jožetu Abramu.

Na literarnem večeru so bili tudi naši redni gostje, prebivalci Ljubljane, ki jih vedno zanima tematika povezana z Ukrajino. Oni so podelili svoje pozitivne vtise o tem, kar so slišali in so bili navdušeni nad močno osebnostjo Tarasa Ševčenka, o katerem so do zdaj zelo malo vedeli. Torej, gospod A. Hevka je izdal knjigo v dveh jezikih, v katerih so z besedo in fotografijo zapisani dogodki, ki so privedli do postavitve spomenikov: našega izjemnega rojaka in njegovega prevajalca. To je za vse nas zelo dragoceno in pohvalno. To je tudi velika spodbuda in priložnost, da obnovimo in še poglobimo kulturne povezave med Ukrajino in Slovenijo.

Zakaj takšen naslov knjige: “Taras Ševčenko in Slovenija”? Najboljši odgovor na to vprašanje bomo dobili takrat, ko bomo prebrali knjigo. Pred tem pa bomo poudarili zgodovinska dejstva. Namreč, v začetku XX. stoletja so v Sloveniji o Ukrajini vedeli zelo veliko in naš narod vključno s T. Ševčenkom so Slovenci zelo spoštovali. Še posebej so občudovali boje ukrajinskih kozakov in delo našega največjega Kobzarja* T. Ševčenka.

Eminentne osebnosti takratne slovenske kulturne elite, kot so bili Srečko Kosovel, Janez Evanґelist Krek, Jože Abram in drugi so se celo spomnili, da v Sloveniji ustanovijo tako imenovano Zaporoško Sič. In to se je zares zgodilo v na prelomu iz XIX. na XX. stoletje v Štanjelu. V tem srednjeveškem mestecu so se začeli družiti »slovenski kozaki in atamani« na čelu s »hetmanom« Janezom (Ostapom) Evangelistom Krekom. Posebej zanimivo je, da je vsak član slovenske »Zaporoške Siči« imel ustrezen kozaški vzdevek, npr.: »hetman – Ostap«, Srečko Kosovel – »Serdenjko«, Jože Abram (»Bojda – kozak«) ipd.

Današnjim sodobnikom je težko verjeti, vendar je bilo vse to res! Slednji, Jože Abram, ni bil samo največji oboževalec Ševčenka, on je bil človek, ki se je odlično naučil ukrajinščine, nikoli pa ni bil v Ukrajini. In prav on je izdal prevod dveh knjig, ki so se imenovale “Kobzar” in “Haydamaki”, ki so bile objavljene leta 1906.

In šele100 let kasneje je potomec ukrajinskih priseljencev iz Galicije, Andrija Hevka, odkril eno od dveh ohranjenih knjig v eni od ljubljanskih knjižnic. Zaradi tega je hodil več dni v Slovanko knjižnico v Ljubljani in fotografiral vsako stran omenjenih knjižic. Na podlagi tega je nastal novi ponatis teh knjig združen pod enotnim naslovom – Kobzar. Tako da so natisnili faksimile v prevodu Jožeta Abrama, ki je bil objavljen leta 2007. Objavila ga je “Družina”, ena izmed najbolj znanih in spoštovanih založniških hiš v Sloveniji.

In tako, malo po malo, je gospod Andrija Hevka prišel na idejo postavitve spomenikov našemu Kobzarju in njegovemu prevajalcu v. Štanjelu v Sloveniji. Potomci in doma lastniki hiše Vojko in Vlasta Markočič in krajani so ponovno postali zelo dobri prijatelji Ukrajincev in Ukrajine. Prav oni so omogočili postavitev spomenikov na svojem domu.

Zaradi zgoraj napisanega, vsako leto Ukrajinci v Sloveniji, na začetku marca praznujemo dneve, T. Ševčenka in v okviru proslav se obvezno zbiramo v Štanjelu, da ohranimo in da ne ne pozabimo na našega preroka, pesnika in akademskega slikarja T. Ševčenka.

O avtorju knjige: Andrija Hevka, pisatelj in pesnik z ukrajinskimi koreninami (1958)
G. Andrija Hevka je leta 1983 diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani, nato pa Filozofski fakulteti. Živi in ​​dela v Ljubljani. G. Hevka je avtor številnih knjig, “Taras Ševčenko in Slovenija”, “Vitez brez oklepa”, “100 najlepših ukrajinskih pesmi v slovenščini“, Ukrajinsko – slovenski priročnik “Dve barvi”, in tudi avtor vsega, kar je povezano s projektom T. Ševčenko oz. »štiriperesna deteljica«, Izdaja faksimile slovenskega prevoda Jožeta Abrama: “Kobzar “in” Haydamaki”(2007) in avtor ideje za postavitev spomenika na Taras Ševčenka (2010) v Štanjelu oz. v Sloveniji.

IMG_5690

Avtor knjige: Andrija Hevka

IMG_5683
Inna Demchenko Frohlich, profesor dr. Vladimir Osolnik, Andrija Hevka

IMG_5719

Nastop Vojka Markočiča, lastnika hiše, kjer stoji spomenik Tarasa Ševčenka v Sloveniji

IMG_5716á

Jože Šimec eden izmed ustanoviteljev KD “Ljubljana-Kyiv,” je recitiral pesem slavnega slovenskega pesnika Tone Pavčka

Foto: Alexander Cherkaschenko

Avtor: Inna Demchenko Frohlich, KD “Ljubljana-Kyiv”

*Kobzar, ljudski goslar, slepi popotnik, ki je opeval slavne boje kozakov in drugih ukrajinskih junakov. Po navadi so imeli kobzarji s seboj mlade vodnike, ki so jim pomagali, da potujejo po svetu.

comments powered by Disqus