Situacija

 

Novice iz Ukrajine za Slovence

Rusija: povzetek leta 2014

sreda, januar 7, 2015, 17:45

Glavna rezultata leta 2014, sta bila aneksija Krima in začetek vojne proti Ukrajini. Zaradi naštetega je nastala v Rusiji kritična situacija in nezmožnost gradnje takoimenovanega projekta – Ruski svet (Pусского мира).Takšno mnenje je izrazila ruska politologinja Lilija Ševtsova v članku za tedenski dnevnik («Ежедневного журнала) katerega povezemamo v celoti: “Pred natanko 100 leti, natančneje, leta 1914 je Rusija stopila v vojno, ki jo je pogubila. Moram reči, lansko, jubilejno leto je bilo uspešno na zelo podoben način. Glavna stvar, ki omenjeno leto opredeljuje je dogodek, ki ga lahko mirno poimenujemo – Pirova zmaga zavzetja Krima. Po zmagoslavnih olimpijskih igrah v Sočiju je predsednik Putin končno verjel v svojo srečno zvezdo in si je privoščil zasedbo Krima. Motivi so za to so bili, očitni. Glavna oznaka je bila – maščevanje: maščevanje neumnim Američanom, maševanje nerazumnemu Maidanu, maščevanje Janukoviču in njegovim Ukrajincem. In nato je prišla nepričakovana sprememba: vsi trije so doživeli poraz, Putin pa je zmagal. To vključuje krepitev Putinovega položaja, ker so ljudje pripravljeni pozdraviti vse, kar spominja na moč, še posebej vse glede superiornosti v odnosu Rusije do Zahoda. Prišla je do izraza zagotovitev Putinu vse časti velikega vojskovodje oz. njegovega častnega mesta v ruski zgodovini. Torej Putin si je želel vse, kar mu je bilo dano in kar pripada sladkosti zmagovalca. Pogovor o zgodovini je zelo težek, ampak prva dva rezultata, ki se štejeta je ocena, da je Putin presegel vsa pričakovanja. Zahod je ostal skoraj brez besed. Pobuda Ukrajine je bila v celoti prenesena v Kremelj. In Rusi so nato padli v množično evforijo. Skorajda enako je bilo takrat, ko je Gagarin izvedl uspešen let okoli sveta. V luči te evforije s stani velikanskega Putinovega uspeha je Putin zahteval pri Svetu Ruske federacije uradno dovoljenje za napotitev ruskih vojakov na ozemlje Ukrajine. Omenjeno dovoljenje je bilo takoj dano – soglasno in brez enega samega vprašanja. Sam Bog ve, zakaj potem, Putin storil naslednjih, čeprav absolutno usodih korakov. Očitno je on bil pripravljen na vse, sicer, zakaj bi dve državi in ves svet pripeljal na rob infarkta? Na to vprašanje ni odgovora. Verjetno se je v zadnji minuti odločil, da Ukrajine ne bo napadel. Kakorkoli že, ali ni hotel ali si ni upal. No, hvala Bogu. Izbral je drugo možnost – tako imenovano hibridno vojno. In takšna možnost je bila dobra: ne vojna, ne mir. Za Kijev je bil to dokaz superiornosti kakovostnega bojevanja, ki omogoča v vsakem trenutku, na kateri koli stopnji obrniti situacijo v svojo korist. Za Zahod – napenjati svoje možgane, dražiti, uničesar in ničesar ne priznati. Torej, vedno je treba nekaj dokazovatiati, da tako ne gre. Skratka – nič ne ukrepati… Za njihovo TV propagando je vse dobro, pa kaj! Doslej je bilo vse neznano, skupno, v resnici pa gre za oblikovanje vzporedne realnosti. In tako je vse minilo, Krim, je Rusija dobila. Kijev pa se je potil, polulal se je v hlačke, ampak boriti se na Krimu ni hotel? Kot kakšna ženska. Zahod pa se je razjezil in se je nemočno davil v svojem besu, in zdelo se je, da ne more ničesar narediti. Razen smešnih in neškodljivih sankcij. Videti je bilo, da bodo v ZDA vse dovolili! Ker so tam, na smrt prestrašeni! In ljudje v Rusiji so v to vse verjeli! Ker je bilo tako povedano. Najprej so v vse to verjeli, ker so zares želeli tako hoteli verjeti. V resnici pa smo (v Rusiji – op. prev.) obdani z drznsotjo in nekonvencionalno usmerjenim sovražnikom. V resnici, mi ne moremo, kar tako posedati s pivom pred televizorjem in bojevati se s črnimi silami zla, pod vodstvom Baracka Obame in upati, da bo sovražnik poražen in da bo zmaga naša. Vse je lahko poplnoma drugače. In potem se bo zalomilo. In to, kar naenkrat. Začelo se je s sestrelitvijo ali z nesrečo (malezijskega – op. prev.) letala. Potem pa – v Brisbane. In zdi se, da nihče nič ne more ničesar dokazati. Kot žena, ki ji ni treba nič dokazovati sojemu možu, ki je prišel domov zjutraj s sledovi šminke na ovratniku in nato je še prisegal, da je pomagal prijateljici pri popravilu sesalnika. S takšnim človekom se je ženska prenehala pogovarjati. Kar naenkrat se v Rusiji sankcije niso zdele nobenemu smešne. In presenetljivo – zaradi banalnosti so se začeli dražiti vsi naših kontrsanktsy izdelkov postalo izdelki. In potem je začel padati rubelj. In rezultat, ob koncu leta je pokazal, da je položaj v Rusiji postal precej podoben katastrofalnemu. V zunanji politiki je bila Rusija poražena na vseh pomembnih, strateških usmeritvah. Kaj pa sosedje? Ukrajina je zdaj za Rusijo brezupno izgubljena. Zgodilo se je ravno tisto, kar je bilo Putin najbolj strah: Ukrajina se je odločno in nepreklicno obrnila proti Zahodu, in nikdar ne bo poti nazaj. Kdo bi si misli, da so Ukrajinci na socioloških raziskavah samo pred letom dni Rusijo in Ruse dojemali kot prijatelje, vstop v NATO pa kategorično zanikali. In da je bil Putin najbolj priljubljen politik, je zdaj zelo težko verjeti.Vendar ne le v Ukrajini, zdaj smo vsi prestrašeni. Lukašenko se odkrito od vsega distancira, Nazarbajev pa se od vsega skrbno oddaljuje. Nobeden od njiju ni prizal okupacije Krima, oba sta obsodila vlogo Rusije v Donbassu. Kar je povsem razumljivo. Javno posilstvo? Malo verjetno, da bo naredilo dober vtis na druge. Predsednik Putin ponavlja mantro o medvedu, ki je gospodar v tajgi. Takšna slika (medveda v tajgi – op. prev.) ni za vse prebivalce očarljiva. In stanje v Rusiji je takšno: Evrazijska unija – zbogom. Carinska unija – enako. Ruski svet (Русский мир)… No, zgleda tako čisto, kot so krizanteme na vrtu … Nikakršna združenja v psoebne države in v gospodarske unije, politično ali kako drugače, ni vzdržno. Vse, kar je agresivno, ni nobenemu zanimivo in preprosto je vse to nemogoče. Ne bo nikakršnega Ruskega sveta, ki bo temeljil na imperialističnem nasilju . Nihče se ne bo v to spuščal. NATO? Do sedaj so bila (s strani Rusije – op. prev.) vsaj pozitivna diplomatska prizadevanja in razna sodelovanju. Čeprav je bilo vse to hladno, ampak partnerstvo je vsaj lahko upočasnilo širitve Nata na ruskih mejah. Zdaj pa bo Kremelj storil vse, da ustavi oz. zajezi željo ali omeji vse svoje sosede, ali kakor hitro je mogoče zastavi, da bodo prišli pod okrilje Nata. Če ne gre drugače bodo v Rusiji poskušali vse skupaj čim bolj zavirati. Bipolarni svet? Na tega lahko pozabite. Mislim, mi ga moramo pozabiti. Kitajci so si verjetno že določili dolgoročne naloge. Kitajce zanima, kako bodo sami postali ZDA svetovna konkurenca. Mi, (Rusi – op. prev) – pa tukaj nismo všteti. Najbolj natančen opis mednarodnega položaaj Rusije ob koncu leta je moralna izolacija.V notranji politiki, leto je bilo oblačno. V začetku leta se je zgodil trijumfalni (zmagoviti) sprevod, ki so ga spremljale množične evforije. Nato pa so nadaljevali iste sprevodi, vendar brez zmagovite procesije.Glavni front je bil odprt na zgodovinskem in kulturnem področjih. Pohvalili so Molotova in Ribbentropa. Izpostavili so kritikam očeta ruske klasične literature: (Tolstoja in Dostojevskega) in tiste, ki so ustrezali vsem kazalnikiom kakovosti (Puškin in Lermontov). Ruska pravoslavna cerkva je delovala pametno, preden je kdo drug razumel in je govorila o gospodarskih obetih, povzdignila je glas proti grehov kulta porabe in na splošno proti užitkov. »Dol z meščanskim hedonizmom!, je rohnel ruski patrijarh. Vendar pa se je do konca leta 2014 rusko gospodarstvo močno povesilo. To se je zgodilo navkljub ukrepom organov. Obljube za leto 2015 so zelo zanimive, čeprav so malo prijetne. Prejeli bomo darilno kartico v obliki majhnega rublja s posvetilom “Pozdrav iz Krima” ampak ljudje bodo do novega leta ocenili da ne gre za humor. Že po počitnicah bodo ljudje postopoma prišli do razumevanja, da so cen v trgovinah – ni nič drugega kot račun za geopolitično avanturo. Da je bil Kri v začetku prijetno darilo. Prijetno za družbo, zanaše lepe oči, ampak je vse skupaj zelo drago stalo, in še posebej bo šlo iz naših žepov. In tako bom jaz visoko-kakovostna Pepelka čakala na svojo bučo, in na kočijaž, ki me bo peljal na bal. V vse to sem verjela. In zato sem si, seveda sama kriva. V bistvu jaz nisem, nič zakrivila, jaz imam vedno prav. Ampak, še zdaj ne vem, kdo je kriv? Nikolai Svanidze

Vira: http://www.ej.ru/?a=note&id=26793# in http://inforesist.org/v-rf-podveli-itogi-goda-i-vojny-protiv-ukrainy-katastrofa-i-nikakogo-russkogo-mira/
new-1

comments powered by Disqus