Situacija

 

Novice iz Ukrajine za Slovence

Samostojna Pravoslavna cerkev Ukrajine in proces priznavanja s strani drugih sestrskih cerkva

sreda, januar 9, 2019, 15:27
Глава Православної церкви України митрополит Епіфаній (праворуч) в момент отримання від Вселенського патріарха Варфоломія томосу про автокефалію. Стамбул, 6 січня 2019 року

Predstojnik ukrajinske pravoslavne cerkve metropolit Epifanij (desno) v trenutku, ko mu je ekumenski patriarh Bartolomej vročal tomos (samostojnost) o avtokefaliji. Istanbul, 6. januar 2019

Po prejemu odloka o samostojnost (v nadaljevanju – tomosa) in rojstvu avtokefalne oz. samostojne Ukrajinske pravoslavne cerkve (v nadaljevanju – PCU) se bo začel proces priznavanja s trani drugih cerkva. Toda sprašujemo se kako dolgo in ali bo ta proces popolnoma neproblematičen? So vsi voditelji lokalnih cerkva prisluhnili pozivom ekumenskega patriarha Bartolomeja in predsednika Porošenka, da priznajo novo cerkev Ukrajine? Tisti, ki opazujejo razmere v pravoslavnem svetu, pričakujejo, da bo večina lokalnih cerkva priznala novo cerkev.

Novo ustanovljena Pravoslavna cerkev v Ukrajini je postala avtokefalna lokalna cerkev, ki je postala zdaj ena izmed 15 lokalnih cerkva, ki tvorijo svetovno pravoslavno družino.

Ko je Ukrajina, 6. januarja 2019, prejela tomos s strani ekumenskega patriarha Bartolomeja, je bil Epifanij brat drugim poglavarjem krajevnih cerkva, ukrajinska cerkev pa je bila sestrska cerkev.

Zdaj bi se moral začeti proces priznavanja s strani drugih cerkva.

Pred vročanjem tomosa je patriarh Bartolomej poslal pismo vsem predstojnikom lokalnih cerkva, v katerem je izrazil upanje, da so njegovi bratje predstojniki vedeli za “željo in da bodo potrdili potrebo Ukrajine po avtokefaliji”. Izrazil je tudi upanje, da bodo ukrajinsko cerkev priznale tudi druge cerkve in da bodo vsi metropoliti omenjali Ukrajinsko cerkve v diptihu s pravoslavnimi cerkvami čeških in slovaških dežel – to je na 15. mestu.

“Če se odločimo ignorirati naše brate, ki doživljajo trenutke agonije v Ukrajini, na dan sodbe ne bomo imeli nobenega opravičila,” je v svojem pismu dejal patriarh Bartolomej. (листі).

Tudi predsednik Ukrajine Petro Poroshenko je pozval lokalne pravoslavne cerkve na svetu, da priznajo avtokefalno PCU med božično liturgijo v katedrali sv. Sofije, prvi liturgiji po podelitvi tomos-a.

“Pozivamo vse svetovne pravoslavne cerkve, da PCU priznajo kot sestro in, da  jo omenjajo pod tem imenom -” Sveta cerkev Ukrajine “, ki ima svoj zgodovinski sedež v mestu Kyiv. Srce Kyiva je sv. Sofija. In njegovi tisočletni zidovi so čakali na dogodek, o katerem so sanjali mnogi Ukrajinci«, je dejal predsednik Poroshenko.

Президент Петро Порошенко та митрополит Епіфаній заносять томос до Святої Софії в Києві на Різдово. 7 січня 2018 року.

Predsednik Petro Poroshenko in metropolit Epifanij na božični večer v Kyivu. 7. januar 2018.
Dejavniki, ki bodo prispevali k priznavanju PCU
Obstaja več dejavnikov, ki dajejo razlog za upanje za priznanje nove avtokefalne cerkve v Ukrajini s strani drugih cerkva brez nepotrebnega odlašanja.- Pomembno je, da je ustanovitev PCU potekala kanonično in da je cerkev-mati dala samostojnost cerkvi-hčeri, da je bil tomos izdan in objavljen kanonično in predan brez kršitev;
- PCU se je strinjala s priporočilom Konstantinopla in pristala na “skromno” rešitev  – model metropolije na čelu s metropolitom in ne model patriarhije na čelu s patriarhom, kar je trenutna rešitev – vsaj za zdaj;
- Upoštevane so bile želje Konstantinopola, da patriarh Filaret in metropolit Makarij nista predlagala svojih kandidatur za novega poglavarja cerkve;
- Predstavniki UPC-MP so tudi sodelovali na Svetu enotnosti, ki naj bi imeli obljubljene vodilne položaje v hierarhiji PCU;
- Da je bil prehod župnij v novo cerkev, kar je že visoko ocenjeno, miren in ne konflikten;
- Da patriarh Bartolomej deluje zelo zadržano in ne dovoljuje nobenega dejanja, ki bi izzval “histerijo s strani za RPC” in da bo metropolit Epifanij med božično molitvijo v katedrali sv. Sofije ravnal plemenito in da bo omenil vse predstojnike lokalnih pravoslavnih cerkva, vključno s patriarhom ruske pravoslavne cerkve Kirilom.
»Vodja ukrajinske cerkve je omenil voditelje vseh drugih lokalnih pravoslavnih cerkva. To je storil po dogovoru s Konstantinopelskim patriarhatom, v skladu s shemo pravoslavnega bogoslužja in tradicijami”, – je dejal Andrij Yurash, vodja Oddelka za verske zadeve Ministrstva za kulturo Ukrajine. Še en dejavnik, ki bo prispeval k priznanju je samostojnosti je aktivna podpora ukrajinske vlade, kar prinaša priznanje tega dejanja na meddržavni ravni in ne le na ravni cerkvene diplomacije Konstantinopla.
Razmere v pravoslavnem svetu
To stanje komentira avtoritativni grški splet Orthodoxia.info, ki pokriva teme pravoslavnih vprašanj, ki je imenoval ti. “vojaške tabore”, kar nam govori, da so se cerkve-sestre razdelile glede ukrajinskega vprašanja. Glede na to spletno stran, bo priznanje trajalo nekaj časa, in še veliko več kot priznanje nove cerkve “je nastal velik glavobol,” kar je sprožilo razkol med Konstantinoplom in Moskvo.
Trenutno je težko analizirati stopnjo moči vsake cerkve in uvrstiti njihove nadrejene enemu ali drugemu taboru, meni Andreas Ludaros.”Trenutno je težko analizirati stopnjo moči vsake cerkve kar vključuje primate za določen vojaški tabor” – piše na svoji urednik Andreas Ludaros. Pomembno mesto imajo stari patriarhi, kjer je najbolj avtoritativen in prva čast svetovnega pravoslavja – ekumenski patriarh Bartolomej, ki je dal Ukrajini tomos in prosi še druge kolege primate, da sprejme novo cerkev, ki zdaj v rokah že ima Tomos. Drugi v tem diptihu je Aleksandrijski patriarhata, ki ga vodi patriarh Teodor II. V skladu s tradicijo iz antičnih časov ima ta patriarh zelo trden naslov in se med drugim imenuje “trinajsti apostol” in “Sodnik vesolja”.
Вселенський патріарх Варфоломій (справа), Александрійський патріарх Феодор Другий (посередині) та глава РПЦ патррарх Кирил під час служби в Стамбулі після одного з синаксів Константинопольської церкви.

Ekumenski patriarh Bartolomej (desno), Aleksandrijski patriarh Teodor II. (v sredini) in vodja ruske pravoslavne cerkve patriarh Kirill med službo v Istanbulu po eni od sinaksij Konstantinopelske cerkve.
Kot je napisano je omenjeni patriarh pred kratkim obiskal Odeso in je morda želel igrati vlogo posrednika med Moskvo in Konstantinoplom in zavzeti nevtralno stališče do ukrajinskega vprašanja, toda “v resnici Aleksandrska sinoda, se zdi, ne želi tako”, in raje bo zavzela pozicijo čakanja in videnja, zato obstaja upanje za priznanje PCU s strani Aleksandrije.

Kar se tiče Antiohijske cerkve, ki jo je vodil Yoann X. ( sl. Janez – op. prev.) , ni nasprotoval avtokefalnosti za Kijev do začetka vojne v Siriji in je vedno podprl skupne izjave drugih pravoslavnih cerkva, ki jih je vodil Konstantinopel.

Антіохійський патріарх Іоанн Десятий під час відвідин Чорногорії. 15 листопада 2018 року

Patriarh Antiohije Janez X. med obiskom v Črni gori. 15. november 2018
Na primer, med srečanjem najstarejših pravoslavnih cerkva leta 2011 so patriarhi zavrnili pretenzije Ruske pravoslavne cerkve do Ukrajine. Zdaj pa je le ta cerkev zavrnila zamisel o tomosu za Ukrajino in podprla UPC-MP (MP).

Antiohijski patriarh se nahaja v območju vpliva ruske cerkve, meni Dmitry Goryev.

“Antiohijski patriarh je na območju vpliva ruske cerkve,” pojasnjuje ukrajinski verski učenjak Dmitry Goryev.  Prisotnost ruskih vojakov v Siriji ima velik vpliv. ”

Še en dolgoletni patriarhat se nahaja v Jeruzalemu, ima takšno željo z ozirom na to, da je na območju Jeruzalema in od tam naj bi se začela zgodovina svetovnega krščanstva.

Президент України Петро Порошенко і патріарх Святого Граду Єрусалима і всієї Палестини, Сирії, Аравії, всього Зайордання Феофіл ІІІ. Єрусалим, 30 вересня 2016 року.

Predsednik Ukrajine Petro Poroshenko in patriarh svetega mesta Jeruzalema in vse Palestine, Sirije, Arabije – Teofil III. Jeruzalem, 30. september 2016.
“Zelo neverjetno je, da ne bo Cerkev v Sveti deželi postavila pod vprašaj avtoriteto ekumenskega patriarha,” pravi Ludaros, ki verjame, da bo cerkev v Jeruzalema brez težav priznala PCU.

Evropskih patriarhati

Ločeno mnenje je povezano s Srbsko cerkvijo, ki jo vodi patriarh Irinej. Po tem, ko so podarili tomos Ukrajinski pravoslavni cerkvi, je Irinej dejal, da je carigrajski patriarh sprejel “politično odločitev, ki je legalizirala razkol”. Istočasno je Irinej opozoril, da srbska cerkev “ne bo držala z nobeno stranko, ampak se bo izključno ravnala s kanoni”.

Глава РПЦ патріарх Кирил з Сербським патріархом Іринеєм у Белграді. 14 листопада 2014 року

Predstojnik RPC, patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril s srbskim patriarhom Irinejem v Beogradu. 14. november 2014
Opazovalci ugotavljajo, da srbska cerkev nima nič proti ukrajinski cerkvi kot taki, temveč je vodena z argumentom, da lahko ukrajinski tomos okrepi prizadevanja pravoslavnih cerkva Makedonije in Črne gore, da bi si bolj aktivno prizadevali za svojo lastno avtokalijo.

Med obiskom v Beogradu v začetku julija lani se je predsednik Petro Porošenko srečal s patriarhom Irinejem.

Bolgarska cerkev, ki skupaj z antiohijsko in gruzijsko in Rusko pravoslavno cerkvijo leta 2016 ni sodelovala na srečanju pravoslavnih predstojnikov na Kreti, ki jo je vodil patriarh Bartolomej, trenutno ne izraža aktivnega stališča do ukrajinskega vprašanja.

Болгарський патріарх Неофіт

Bolgarski patriarh Neofit
Nekateri verjamejo, da je Bolgarska cerkev blizu Ruske pravoslavne cerkve, drugi pa pravi, da je to pretiravanje. Znano je na primer, da je govornik bolgarske cerkve metropolit Daniel nekoč vprašal, zakaj že prej patriarh Bartolomej  ni priznal ukrajinske avtokefalnosti.

Romunska cerkev naj bi bila ena prvih, ki bo priznala ukrajinsko sestro – patriarh Bartolomej je sodeloval pri posvetitvi najvišje pravoslavne cerkve na svetu v Bukarešti konec leta 2018 in ga je omenjeni patriarh sprejel zelo prisrčno.

Румунський патріарх Даниїл під час освячення собору в Бухаресті, 25 листопада 2018 року

Romunski patriarh Daniel med posvetitvijo katedrale v Bukarešti, 25. novembra 2018
“Prepričan sem, da bo Romunska pravoslavna cerkev sodelovala pri ohranjanju enotnosti in pravičnosti cerkve,” pravi ekumenski patriarh škofovske romunske cerkve, ko je bil v Bukarešti in je zaprosil za priznanje ukrajinske avtokefalnosti.

Вселенський патріарх Варфоломій благословляє вірян під час освячення нового собору в Бухаресті. 25 листопада 2018 року

Ekumenski patriarh Bartolomej je blagoslovil vernike med posvetitvijo nove katedrale v Bukarešti. 25. november 2018
V zvezi s Poljsko pravoslavno cerkvijo in Pravoslavnimi cerkvami Češke in Slovaške jih grška stran imenuje za ene najbolj “ruso-filskih”, na drugi strani pa je uradni Kijev aktivno deloval na Poljskem, Češkem in Slovaškem v smislu priznanja PCU .

Gruzijska cerkev

Še en patriarhat je Gruzijska pravoslavna cerkev (GPC). 6. januarja, na dan, ko je Ukrajina prejela tomos, je izrazila svoje jasno stališče pri pridobivanju kanonične avtokefalnosti PCU, ko je prebrala test s pojasnitvijo tomosa. To je poudaril domači patriarhalni prestol Gruzijskega patriarhata, metropolit Sennaksky in Chorozkivskyi Shio (Mujiri).

Dodal je, da datum nove sinode, ki bo obravnavala to vprašanje, še ni znan. Gruzijski mediji pišejo o tem, da je sinoda potekala pozimi oz. da bo novo srečanje poleti oz. da se bo po decembrski seji sinoda zdaj zbrala nekje v začetku junija.

86-річний патріарх Грузинської православної церкви Ілля Другий

86-letni patriarh Gruzijske pravoslavne cerkve Ilya II.
V gruzijski cerkvi je strah, da če dajo podporo ukrajinski samostojnosti, lahko RPC uradno odvzame njene pristojnosti na ozemljih, oz. na odcepljenih regijah Abhazije in Južni Osetije, ki so trenutno izven nadzora GPC, ampak je tam dejavna Ruska pravoslavna cerkev, ki v teh regijah uradno priznava kanonično ozemlje gruzijske pravoslavne cerkve.

V vsakem primeru številne gruzijske cerkvene osebnosti, politiki in opazovalci vztrajajo pri priznavanju PCU.
Ukrajinska cerkev si zasluži kanonsko, moralno in politično avtokalijo, meni Levan Sutidze

Na primer, verski kolumnist revije “Tabula” Levan Sutidze je dejal da se: “… Gruzijska pravoslavna cerkev nahaja v ruski orbiti, “in to je Sinoda večkrat potrdila. Ni pomembno, koliko članov sinode podpira avtokefalnost Ukrajinske cerkve. Glavna stvar je položaj Katolikosa, patriarha Gruzije Illy II. Noben član sinode ne bo šel proti njegovi volji, «- pravi Sutidze.

“Takšno zadrževanje ukrajinskega vprašanje je velika škoda, še posebej, ko so člani sinode dobro zavedajo, da si Ukrajinska cerkev kanonično zasluži samostojnost, moralno in politično. Ali se gruzijska Cerkev ne spomni, kako je bila zasužnjena s strani ruskega cesarstva “-?!, dodaja gruzijski opazovalec.

»Prepričan sem, da bo odločitev Svete sinode v skladu z interesi Gruzije in skladu s kanonskim pravom!«, dodaja David Bakradz

Druge cerkve

Kot je za Albansko cerkev izjavil nadškof Anastasios “ne bomo obrnili hrbet Fanaru”, kot so pripomnili v Orthodoxia.info, kar pomeni, da ne bodo izdali Konstantinopla , kjer se nahaja ekumenski patriarhat.

Podobno je v cerkvi na Cipru ki jo vodi nadškof Chrysostomos, vedno so podpirali Konstantinopel in so bil eni izmed redkih primatov, ki odkrito podpirajo patriarha Bartolomej glede ukrajinskega vprašanja.

Glede Grške cerkve, je bilo pričakovati, da ne bodo šli proti patriarhu Bartolomeju, in dejstvo je, da je ukrajinski metropolit Epifanij študiral na univerzi v Atenah in da govori grško. To je lahko dodaten argument za priznanje PCU s strani Grčiji cerkve.

Torej, ostajajo le osamljeni “zavezniki (Moskve) – Srbija, Bolgarija, in, seveda, patriarhat Antiohije – zaradi svoje bližine Sirijo in odnose z režimom Assada. Tisti, ki se ukvarjajo s tem (ukrajinskem vprašanju), kot so npr. grške cerkve, bodo vedno na strani ekumenskega patriarha,” je dejal profesor mednarodnih odnosov na univerzi v Severni Grčiji Ilias Kouskovelis.

Томос про автокефалію Української церкви в Софійському соборі в Києві, 7 січня 2018 року

Tomos o samostojnosti Ukrajinske cerkve v Katedrali sv. Sofije v Kijevu, 7. januar 2018

Častni patriarh Filaret je pred kratkim napovedal, da bodo vse cerkve priznale ukrajinsko cerkev – razen Ruske pravoslavna cerkve, Srbske in Antiohijske cerkve.

Kaj pomenita besedi tomos in avtokefalija

Tomos (gr. Τόμος.) – Odlok sinode in / ali predstojnika pravoslavne cerkve o pomembnih vprašanjih cerkvenega nauka ali sistema; v zadnjem času se najpogosteje nanaša na odločitev matične cerkve, da dovoli avtokefalnost (samostojnost) novi lokalni cerkvi.

Avtokefalnost (st.hrets aὐτοκεφαλία.) –

avtonomija lokalne cerkve, upravno neodvisna od drugih pravoslavnih cerkva, ampak v skupnem kanoničnem zedinjenju.

Najnovejša prazgodovina

- V aprilu 2018 je predsednik Ukrajine Petro Poroshenko naslovil na ekumenskega patriarha Bartolomeja I. prošnjo za zagotovitev tomos-a oz. avtokefalnosti Pravoslavne cerkve v Ukrajini, in napovedal, da nameravamo ustanoviti enotno nacionalno cerkev. Verhovna Rada je podprla predsednikovo prošnjo.
- 10. septembra 2018 je patriarh Bartolomej odpravil v Kyiv dva eksarha, ki sta pripravila teren za oblikovanje samostojnost ukrajinske cerkve.
- 11. oktobra je Sinoda Konstantinopelskega ekumenskega patriarhata v Istanbulu sklenila naslednje:
- je potrdila svojo prejšnjo odločitev, da bo nadaljevala postopek dodeljevanja avtokefalnosti ukrajinski cerkvi;
- izničila je pravni učinek sinodalnega odloka iz leta 1686 ter naročila moskovskemu patriarhu, da po sklepu Konstantinopla ruska cerkev udejanji prenos vseh pristojnosti Moskve na Kyivsko metropolijo.
- obnovila je škofovsko in duhovniško dostojanstvo v cerkvenem občestvu, voditeljem pravoslavja v Pravoslavni cerkvi v Kyivu.

Odziv Moskve in negativna stališča

- Moskovski patriarhat Ruske pravoslavne je zavzel do ukrajinske cerkve izrazito negativen odnos in do ekumenskih korakih Ekumenskega patriarha v naporih vzpostavitve enotne lokalne cerkve v Ukrajini. Sledil je razkol sodelovanja s Konstantinoplom v evharističnem občestvu. V Moskvi so začeli s spraševanjem drugih predstojnikov pravoslavnih cerkva na svetu, če se s tem strinjajo, da se v Ukrajini ustvari nova pravoslavno cerkev.
- 2. novembra 2018 je predstavnik patriarha Konstantinopla na Ekumenskem svetu Cerkva, nadškof Job (Hecha), ki je dejal, da ne izključuje možnosti dodelitve samostojnosti cerkve v Belorusiji – če bo taka prošnja bila naslovljena s strani beloruske cerkve in države.

Razmere v svetovnem pravoslavju

S podelitvijo avtokefalnosti Ukrajinski pravoslavni cerkvi na svetu je bilo do zdaj priznanih 14 avtokefalnih cerkva. S pravoslavnim diptihom (seznam lokalnih cerkva) Različica ekumenskega patriarhata (Moskovski patriarhat ima svoje, različne verzije), se cerkve nahaja v naslednji hierarhiji:
Konstantinopel (več kot 2 milijona vernikov)
Aleksandrija (več kot 6,5 milijona)
Antiohija (1 milijon 370 tisoč)
Jeruzalem (130 tisoč)
Rusija (z vsemi svojimi največjimi oddelki v tem času – je ocenjeno v UPC (MP), da ima približno 90 do 120 milijonov vernikov, kar je znaten delež, (po njihovem mnenju)
Srbija (10 milijonov)
Romunija (16 milijonov)
Bolgarija (8 milijonov)
Gruzija (4 milijone)
Ciper (420 tisoč)
Hellas (v Grčiji, 8 milijonov)
Poljska (500 tisoč)
Albanija (700 tisoč)
Češka in Slovaška (150 tisoč)
Ukrajinska pravoslavna cerkev, kot zadnja, ki je trenutno ustanovljena, je trenutno na 15. mestu (in je druga po številu pravoslavnih vernikov – op. prev.)

Деякі приклади надання томосу:

  • 1686 рік – Константинопольський Вселенський патріарх Діонісій IV затвердив синодальний лист Вселенського патріархату, який із міркувань «ікономії» (церковної доцільності) доручав патріархам Московським висвячувати в сан новообраних помісним собором митрополитів Київських – при тому, що вони залишалися церковно підпорядкованими Константинополю і мусили поминати саме Вселенського патріарха, а не Московського, як свого першоієрарха. Москва не виконала цих умов і стала тлумачити рішення як нібито передачу Київської митрополії в підпорядкування Московському патріархатові. Через те, що оригінал листа нині не відомий, таке трактування донедавна повторював і сам Вселенський патріархат – доки влітку не оприлюднив історичні документи, які висвітлили зміст того листа. 11 жовтня 2018 року синод Вселенського патріархату скасував те рішення 1686 року, щоб усунути підставу для неправдивого трактування Москви.
  • 1923 рік – патріарх Константинопольський Мелетій IV видав томос про автономію (але не автокефалію) Естонської православної церкви і прийняв її в свою юрисдикцію.
  • 1924 рік – патріарх Константинопольський Григорій VII підписав томос про надання автокефалії Польській православній церкві у (в першу чергу для вірян із Західної Білорусі і Західної України). Російська православна церква, яка контролювала цих вірян до Першої світової війни, не погодилася з цим. Після Другої світової, коли СРСР привів до влади в Польщі комуністів, ППЦ «добровільно» відмовилася від томосу з Константинополя і попросилася до РПЦ – яка відразу ж надала їй томос уже від свого імені, хоча право надавати автокефалію має тільки Вселенський патріархат як Церква-мати всіх інших помісних церков. Московського томосу, у свою чергу, не визнає Константинополь, але завдяки томосові 1924 року ППЦ залишається канонічною.
  • 1937 рік – була визнана автокефалія Албанської православної церкви.
  • 1945 рік – Болгарська православна церква отримала томос, яким була, за різними оцінками історичних подій, уже втретє чи вчетверте визнана автокефалія цієї церкви.
  • 1994 рік – патріарх Московський Алексій II видав томос про надання автономії Молдовській православній церкві (яка залишилася частиною Московського патріархату).
  • 1998 рік – Вселенський патріарх Варфоломій видав томос про автокефалію Православної церкви Чеських земель і Словаччини.
  • 2019 рік – Вселенський патріарх Варфоломій вручив томос про автокефалію Православній церкві України.

Vir prispevka: https://www.radiosvoboda.org/a/29698153.html?fbclid=IwAR0FO58F1OXq1i5JKvGuDNbIxQJXSpv13Aqy-oMlL6pnP4tWTm1gkKqFSrs

comments powered by Disqus