Situacija

 

Novice iz Ukrajine za Slovence

Starodavne ukrajinske tradicije povezane z novim letom

ponedeljek, januar 14, 2019, 23:57

Na Silvestrovo so vedno na ozemlju Ukrajine utripale luči, že od daleč so se lesketali venci s snežinkami in zvezdicami. Od vsepovsod se je slišalo zvonjenje. In to je ustvarjalo zares praznično vzdušje. Zato Ukrajinci zares imamo radi novo leto: Sneguljčica, vreča z darili, pravljični jeleni, mandarine in lepo okrašena jekla … Kaj bi si še lahko zaželeli za novo leto?

Vendar se je izkazalo, da so se vsi zgoraj našteti simboli pri nas pred kratkim pojavili. Tradicionalni ukrajinski prazniki so bili povsem drugačni: simbolika, okraski in običaji. In novo leto, sploh nismo praznovali zadnjo noč v decembru …

Стародавні українські новорічні традиції наших предків 1/1

Slika: Trutovsky

Zakaj prileti lastovka na božični večer?

V starih časih so naši predniki živeli v harmoniji z okoljem in naravo. Vse okoli sebe so opazovali z velikim spoštovanjem in vse doživljali kot del svojega življenja. Vse proslave oz. prazniki so sovpadali z naravnimi cikli. Praznik srečanja z novim letom je pomenil rojstvo nečesa novega, začetek leta, naslednje naravno življenjsko obdobje povezano s prihodom nove sezone, s prihodom pomladi. Prvega marca (ali 14. marca v skladu s starim koledarjem) je bil prvi dan novega leta.

To je pomenilo, da prihaja novo leto – in sledilo je prebujanje narave, cvetoče rože, da je bil svet prerojen. “Na ta dan se zbudi iz zimskega spanja »Babak«, ki prihaja na svetlobo, ki trikrat zažvižga in nato pade na drugo stran in spi do oznanjenja”, so dejali v šali naši predniki.

Стародавні українські новорічні традиції наших предків 1/1

Fotografije – kplavra.kiev.ua

“Shchedryk, Shchedryk, schedrivochka, priletela lastivočka …” – Ta pesem je prišla k nam iz zelo davnih časov. Lastovke pridejo spomladi in njihovo petje nam prinaša veselje ob prihodu novega leta. Tako so, v starih časih, ukrajinsko novo leto praznovali spomladi. Sprememba je nastala šele v dvanajstem stoletju …

Kasneje, po krstu Kyivske Rusi, so v starodavne tradicije začeli vpletati svetopisemske motive. Novo leto pade na dan svete Sebaste. “Sebasta repom maha – sneg naokrog nam prinaša” – govori ukrajinski rek. Samo sv. Sebasta ima ključe za izvirsko vodo -  brez katere letos ne bo dobre letine.

Morozenko proti Božičku

Izkazalo se je, da je dobri stari dedek Mraz – sploh ni tako star, jelka za novo leto ali božič pa je tudi nastala v novejšem času. To pomeni, da mitoloških likov, povezanih z novim letom, v stari ukrajinski tradicijo ni.

Vendar smo vsi slišali za Moroza-Morozenjka, ki je za razliko od dedka Mraza bil hudoben duh, ki je vladal z božanstvenim hladom in ledom. Njega so se ljudje zelo bali, ker je lahko vplival na živino in žitarice. On je imel močno in mrzlo sapo, delal je ledene sveče, od njegovih  solza so se vsi zmrzovali – zamrznile so se tudi besede. Snežni oblaki, po predstavah Slovanov so bili povezani z Morozom-Morozenjkom. Kot pri vsakem drugem poganskem bogu, je on imel svoje družinsko drevo. Oče mu je bil zelo spoštovan in najmodrejši izmed bogov – Veles, in njegova božanstvena  hladna mater, ki je bila boginja smrti, so Slovani dali ime – Maru

Стародавні українські новорічні традиції наших предків 1/1

“Hudobni” Dedek Mraz

Iz etnografskih zbirke slavne antične tradicije, ki je obstajala v okrožju Zaslavsky: Lastnik je vzel oblačila, se obrnili proti oknu ali  dvorišču in rekel: »Zmrzali, Zmrazili, pridi k nam, bomo ti dali jesti.” Ponovil je ta poziv trikrat in počakal nekaj čas, nato je šel ven in povedal naslednje besede: “Ne hodi, ne hodi v rž, ne hodi v pšenico in na nobeno njivo.”

Стародавні українські новорічні традиції наших предків 1/1

Fotografije zik.ua

Torej debeli in bradati dedek z rdečim nosom je prišel k nam na začetku dvajsetega stoletja skupaj z rusko literaturo in privlekel s seboj drevesce – jelko, ki je nadomestila tradicionalno ukrajinski Diduh – starodavni simbol novega leta. Zanimivo je, da je zeleno zimzeleno drevesce (zdaj ga uporabljajo pri nas za novo leto) prej so ga uporabljali pri poročnih obredih. Drevesce je simboliziralo preporod in večno življenje in se je imenovalo – poročna vejica.

Стародавні українські новорічні традиції наших предків 1/1

Diduh. Risba iz knjige V.M. Voytovycha

Miti in legende iz antične Ukrajine. Noč, ko se odpre nebo.

Od začetka osemnajstega stoletja, se praznovanja novega leta prenaša na dan 14. januarja. Na predvečer tega praznika je bilo praznovanje Malanke. Malanka -Voda je ob Schedrem večeru, na dan sv. Vasilija bila posvečena gospodarjem hiš. Omenjeno obdobje so ljudje poimenovali – praznovanje Malanky.

Стародавні українські новорічні традиції наших предків 1/1

Malanka praznovanje v Bukovini. Foto: Irina Pustynnikova

Vasylijev večer je bil vedno povezan s “preroštvi”. Ljudje so poskušali uganiti svojo usodo in pot, ki pelje v prihodnosti. Ta večer je bil čaroben in poseben – sosedje, ki so se prej prepirali so svoje stare zamere pozabljali in so se pobotali. In fantje so bili srečni, ko so jim dekleta podarjala buče, kar je pomenilo upanje in vplivanje na usodo, da jim bo sv. Vasilij na ta večer požegnal izbiro bodoče neveste.

Стародавні українські новорічні традиції наших предків 1/1

Napovedovanja prihodnosti na večer. Sv Vasilija, Foto: PHL

Številne vraže so bile povezane s tem datumom. Ljudje so verjeli, da se v noči z 13. na 14. januar “odpre nebo” in da je takrat možno od Boga zahtevati karkoli. Vodnjaki z vodo se lahko spremenijo v vino, in na krušni peči v hiši je vedno  s sv. Vasilijem plesala Melanka.

Стародавні українські новорічні традиції наших предків 1/1

Sv. Vasilij

V vseh regijah Ukrajine je nekaj posebnega: posebni rituali, prepričanja in tradicije. In povsod, na novoletni dan je bil poseben praznik. Tudi kozaki so se na novo leto ali na Silvestrovo zbirali na  Zaporožki Siči. Tisti, ki so živel v zimskih hišah ob reki so lovili ribe ali loviti v okolici, vstajali so zelo zgodaj in so se začeli oblačiti. To je bil za njih pomemben dan v letu. Bili so praznično oblečeni in urejeni, nato so šli v cerkev na jutranjo molitev.

Ko je bilo konec Hvalnice Bogu, so se kozaki zbirali po svojih domovih ob prazničnem kosilu. Tu so se molili “pred sv. podobami”, voščili so si ob praznikih, potem pa so slekli svoje drage obleke in se usedli za mizo, za Atamana je bilo vedno rezervirano mesto pod ikonami. In z ceste so prihajali zvoki bobnov. Nato so poklicali vse kozake na posvet.

Imeli so nalogo, da razdelijo premoženje za naslednje leto in določiti naloge za vse kozaške oddelke. Tako da se je delalo na celotnem ozemlju na Zaporožju od izliva reke Samare do vrhov in reke Konke, do največje reke Dneper, kjer so brzice na ustju reke Bug.

»Gospodje junaki! Zdaj je novo leto; zdaj moramo pa naših starih običajih, pravično razdeliti reke, jezera, ulov in ribolov.

- Da, moramo, moramo! Delimo tako kot smo delili v davnih časih… *

Стародавні українські новорічні традиції наших предків 1/1

Slika M.I. Khmelko “Pereyaslavski svet”

Prav tako pomembna zadeva na novoletni dan je bila izvolitev kozaškega poveljnika. Kozaški zbori so odločali, da razrešijo starega, ali izberejo novega poveljnika. Na teh božičnih praznikih so imenovali sodnike in častnike.

Avtor prispevka: Nadiya Ponyatyshyn

Vir: vsviti.com.ua; http://www.uamodna.com/articles/starodavni-ukrayinsjki-novorichni-tradyciyi/

comments powered by Disqus