Situacija

 

Novice iz Ukrajine za Slovence

T. Ševčenko, Štanjel in mi

sreda, marec 16, 2016, 12:01

V nedeljo, 13. marca 2016, smo se zbrali Ukrajinci iz treh držav: Slovenije, Italije in Hrvaške. Zbrali smo  se ob 202. letnici rojstva velikega ukrajinskega pesnika T. G. Ševčenka. Tako, kot vsako leto, se je praznovanje začelo s polaganjem cvetja pod doprsne kipe Tarasa Ševčenka in njegovega prevajalca, J. Abrama. Ob tem smo poslušali slavnostne govore.
Med častnimi gosti so bili, veleposlanik Ukrajine Mihailo Brodovych z ženo in člani veleposlaništva. Gospod veleposlanik je v svojem govoru poudaril pomen Ševčenka, ki je za nas Ukrajince še vedno pomembna oseba, ki nas združuje v ukrajinskem boju proti sovražniku, ki želi, okupirati naše ozemlje. Opozoril je, da je zdaj in v tem času skoraj tako kot je bilo prej. Povedal je, da je  bil Ševčenko suženj ruskega režima. Tako, kot je bil on nekoč zasužnjen, tako zdaj sedijo v  ruskih zaporih ukrajinski izobraženci. Navedel je primere sodobnih politični zapornikov kot so, N. Savčenko, O. Sencov in drugi nedolžni državljani Ukrajine. Nato smo vsi zbrani zapeli ukrajinsko himno. Bilo je zelo ganljivo.

Prireditev se je nadaljevala v veliki dvorani srednjeveškega gradu Štanjel, kjer je potekal gala koncert. Najprej smo si ogledali video – projekcijo filma imenovanega: »Od knjige do doprsnih kipov«.

Ta filmček smo posneli v prostorih društva “Ljubljana – Kijev”. Govorili smo o tem, kako sta v Štanjelu nastala  doprsna kipa Tarasa Ševčenka in njegovega prevajalca v slovenščino J. Abrama in govorili smo o naših prihodnjih projektih.
Nato je občinstvo imelo priložnost uživati ob nastopu vrhunskih ansamblov: “Kaljina Rijeka” iz Hrvaške in nastop ukrajinske  skupnosti – “Ukrajina Friuli« iz Italije. Pri teh nastopih je, kot vedno, “Kaljina Rijeka” zelo navdušila. Vse je bilo zelo natančno in profesionalno izpeljano. Slišali smo znane  in zelo redke skladbe.
Ukrajinci iz Italije, “Ukrajina Friuli”, pa so se potrudili pri deklamaciji in petju pesmi T. Ševčenka. Izzvenele so zelo redke in lepe pesmi ob spremljavi bandure[1]. Program je bil zanimiv in zelo pester. Ševčenkova pesnitev “Mrtvim in živim” je bil neke vrste apoteoza koncerta in vsi skupaj smo jo doživeli kot resnično pesnikovo poslanico, ki jo je napisal prihodnjim rodovom.

Po nastopih so predsedniki štirih društev iz treh držav (“Ljubljana-Kijev” – Slovenija; “Ukrajina Friuli” iz mesta. Udine; Društvo Ukrajincev iz Trsta v Italiji; “Kaljina Rijeka” iz Hrvaške) podpisali zgodovinski Memorandum o sodelovanju in ustanovitvi Skupnosti, ki se imenuje “Alpe – Adria”. Gre za simbolično dejanje, kot uvod in prvi korak pri sodelovanju in nudenju medsebojne pomoči v boju proti negativni propagandi, ki prihaja iz Kremlja. Želimo si tudi izmenjavati koristne informacij in izkušnje, sprejemati skupne odločitve, ter organizirati skupne prireditve .

Po podpisu Memoranduma je prišel na vrsto najbolj prijeten del srečanja in to je bilo bogato skupno kosilo. Ukrajinske jedi v starem slovenskem srednjeveškem mestu so bile videti kot nekaj eksotičnega: ukrajinski boršč[2] s krofi, slanina, česen, pecivo, sir in slaščice. Vse skupaj je bila prava paša za oči in je bilo presenečenje za vsakega gurmana. Ukrajinci iz Trsta so zelo navdušili in presenetili, ko so pred podpisom Memoranduma prinesli spominsko torto z napisom: “Alpe – Adria”.

Ukrajinci iz mesta Udine so prinesli tradicionalni slavnostni ukrajinski kruh imenovan »korovaj[3]. Takoj smo odprli šampanjec in nazdravili za uspeh nove Skupnosti “Alpe -Adria”. Vse torte, sladice, namaze smo pridno pojedli in nihče ni ostal ne lačen ne žejen.  Vzdušje je bilo zabavno, prijetno in slovesno. Nič nas ni zmotilo, niti močan in mrzel veter, ki domačini imenujejo “burja”…

Srečanje se je končalo ogledom srednjeveškega mesta Štanjel, za kar je zelo zaslužna gospa Vlasta Markočič. Peljala nas je skozi  mesto in “Ferarijev vrt”, ki je nastal po zaslugi Maxa Fabianija, slavnega slovenskega arhitekta in nekdanjega župana. Ta dan je bil zelo pester in razgiban. Navkljub temu smo obiskali lastnikov »domači raj«.
Namreč, ob ti. »Grajžarjevi hiši« na katerih sta kipa T. Ševčenka in J. Abrama, ima naš velik prijatelj ukrajinskega naroda, Vojko Markočič svoje prostore. Kot predstavnik Slovenije in zdaj že častni član novoustanovljene Skupnosti oz. zveze “Alpe – Adria”, je g. Vojko Markočič pokazal svojo vrhunsko umetnost – rezanje pršuta. Ob njem se je še znašel še mestni mojster kamnosek. Spoznali smo gospoda Severina, mojstra kamnoseka, ki je naredil in vgradil podstavka za doprsna kipa, ki bosta tam stala nas večne čase. Imeli smo priložnost, da  smo se mu osebno zahvalil za njegovo čudovito delo.

Imeli smo  še veliko časa, da zapojemo ukrajinske in slovenske pesmi. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti na degustacijo Kraškega terana (posebno lokalno rdeče vino) in degustacijo znamenitega pršuta, ki nobenega od nas ni pustilo ravnodušnega. Vsi tisti, ki so si želeli kupiti slovenske “dobrote” so prišli tudi na vrsto. Dogovorili smo se že za nova srečanja. Takoj, ko bo toplo in sončno, pridemo na zasebni ali uradni obisk. Gostoljubni g. Vojko Markočič je obljubil, da nikoli ne bo zmanjkalo ne  pršuta in ne vina. Dejal je, da so vrata za nas vedno odprta…

Radi bi se zahvalili vsem, ki so na kakršen-koli način z nami sodelovali in nam pri pripravi dogodka pomagali. Ne želimo nobenega pozabiti. Še posebej bi se želeli zahvaliti sponzorjem: Ivanu Varku in njegovi soprogi, družini Hevka, Jožetu Šimcu, Inni Demchenko, družini Boguslavski, Oksani Khamurda, družina Belyaev, Tini in drugim…

Posebna zahvala gre občini Komen in lokalni skupnosti TIC – Štanjel, ki so jih zastopali g.  Vojko Markočič, zaposleni v turizem Štanjel in lokalnemu mojstru ozvočenja. Najlepša hvala vsem gostem, “Kaljina Rijeka,” Friuli Ukrajina, “Ukrajinsko društvo iz Trsta, Ukrajinski skupnosti iz Slovenije in vsem druigim, ki so nas počastili s svojo prisotnostjo.
Hvala tudi g. veleposlaniku Ukrajine M. Brodoviču in vsem zaposlenim na veleposlaništvu. Hvala vsem, ki ste prišli na velik praznik v mesto Štanjel. Kako in kaj je bilo tega dne, si lahko ogledate galerijo[4] fotografij in video – posnetek nastajanja faksimile knjige Kobzar in potek nastajanja doprsnih kipov T. Ševčenku in J. Abramu.

                                                                                                                                                         INNA DEMCHENKO

PS .

Kar zadeva nakup lokalnih proizvodov na Krasu in za vse, kar je povezano z izleti po mestu Štanjel sledite tej povezavi:

 http://www.stanjel.eu/kulturna_dediscina/muzeji_in_galerije/2015091409140368~~HEAD=dobj

[1] Bandura (WIKIPEDIJA) je ukrajinski nacionalni inštrument, ki je podoben lutnji . Najprej je nastala Kobza, ki je  ohranjena še iz srednjeveških časov iz obdobja Kijevske Rusi. Današnja oblika Bandure je bil razvita v poznem XIX. stoletju. Na Kobzi so zelo pogosto igrali ukrajinski kozaki. Bandura je povezana pretežno z romancami, baladami . Bandura je bila na začetku skoraj izključno vezana za petje  zgodovinskih epov in znanih pesmi, ki se imenujejo “Duma”.

[2] Boršč (WIKIPEDIJA)je klasična narodna jed, ki je nastala v Ukrajini, (poljsko barszcz). Kuhajo ga tudi v  Rusiji,  Romuniji in Moldaviji - juha iz govejega ali svinjskega mesa, zelenjave in rdeče pese. Beseda izhaja iz staroslovanske besede »бърщь«, ki pomeni peso. Boršč ima veliko oblik in se pripravlja na različne načine glede na regijo, v Moldaviji je lahko npr. tudi brez pese, obstaja tudi vegetarijanska različica brez mesa. Samo v Ukrajini poznajo več kot 20 oblik boršča.

[3] Korovaj (WIKIPEDIJA)- Velik okrogel kruh  ponavadi pečen za  velike praznike, v začetku je imel obredne funkcije.

V Ukrajini takšen kruh pripravlja ob porokah, pri čemer je treba upoštevati nekatera ritualna pravila. Poročne kruhe prejmejo ženske samo takrat, ko so že poročene.

[4] V tem članku smo uporabili tudi nekaj fotografij, ki so jih naredili naši gostje.


comments powered by Disqus